Družina na Kitajskem ima zdaj lahko dva otroka; res razlog za veselje?

Minuli četrtek Komunistična partija Kitajske v sklopu načrtovanja petletke sprostila politiko omejitve otrok na Kitajskem. Sedaj imajo lahko vse družine po dva otroka. Tako si kljub spremembi partija še vedno privzema pravico nadzora nad rojevanjem otrok.

Politiko enega otroka na družino je Komunistična partija uvedla leta 1979. Po dva otroka so lahko imeli zgolj na podeželju, če je bil prvi otrok punčka, etnične manjšine, ki jih je na Kitajskem slabih 10% prebivalstva, v mestih pa sta po dva otroka imela lahko le dva edinca. Leta 2013 so v mestih dva otroka na družino dovolili tudi parom, v katerih je bil eden izmed njiju edinec, drugi pa ne.

Razlog za včerajšnjo olajšavo je ekonomski: Inštitut Paulson je v raziskavi leta 2013 ugotovil, da bi staranje prebivalstva na Kitajskem pomenilo v letu 2050 1.6 delavca na upokojenca.

Ni razloga za veselje

Čeprav partija pravi, da je politika enega otroka v 36 letih preprečila 400 milijonov rojstev, se je število rojstev najbolj znižalo pred uvedbo te politike leta 1979 in sicer nasploh v sedemdesetih letih, pišejo v The Economist. Želja po ustvarjanju manjših družin je splošna, predvsem zaradi višjih življenjskih stroškov, dražje izobrazbe in zdravstva. To dokazuje tudi olajšava iz leta 2013. Zaradi nje so računali na dva milijona več otrok, do konca 2014 pa se jih je rodilo slabih 1,1 milijona.

Poleg tega še vedno ostaja problematika poseganja države v ustvarjanje družine ter prisilnih splavov zaradi omejevanja števila članov družin.

Državni uslužbenci in večdesetletna propaganda

Za omejevanje rojevanja otrok je na Kitajskem zaposlenih dobrih pol milijona javnih uslužbencev. Če bi omejitve ukinili, bi nastala težava, kaj storiti z vsemi temi uslužbenci.

Poleg tega je partija skozi desetletja gojila misel, da je omejevanje števila otrok del njihove revolucije, njihove osnovne državne politike, pravi Hu Xingdou, profesor ekonomije na Tehničnem inštitutu v Pekingu. Misel, da je ta politika blagodejna za Kitajsko, je še vedno močno prisotna. Ravno zaradi nje se tolikorat sliši, da je "na Kitajskem preveč ljudi".