Dve regiji zapirata šole, nekateri starši si bodo oddahnili

Uredništvo

28. 1. 2021 ob 14:04
0 komentarjev

Slovenija

Obalno-kraška in zasavsko regija sta zaradi porasta okužb po novem spet v črni fazi in vlada s ponedeljkom ponovno zapira šole ter vrtce, razen nujnega varstva. S tem bodo šole zaprte v petih od devetih regij, saj svojih vrat v torek niso odprle v goriški, posavski in jugovzhodni regiji.

In čeprav so v minulih tednih osrednji mediji poročali izrazito naklonjeno odpiranju šol in so verjetno tudi zaradi tega starši bolj naklonjeni odpiranju kot čakanju na boljše zdravstvene razmere, se najdejo tudi starši, ki na prvo mesto postavljajo zdravje družine.

Ena takšnih mamic je v zvezi z zdravstveno preventivo pisala tudi učiteljici svojega otroka ter prosila za omogočeno delo od doma. Njeno pismo objavljamo v nadaljevanju. A zdaj si bo lahko oddahnila, saj bodo njeni otroci, kot tudi njihovi vrstniki v obalno-kraški regiji, v ponedeljek ostali doma.

Čeprav so mnogi zdravstveni strokovnjaki, denimo prof. dr. Alojz Ihan, opozarjali, da bomo za odpiranje šol plačali ceno, je vlada popustila pod silovitim pritiskom medijev ter organiziranih staršev ter šole v regijah, ki so dosegle kriterije za rdečo, odprla. Argument za to so bile tudi opažene psihološke stiske pri nekaterih otrocih v družinsko in socialno manj urejenih razmerah.

Dr. Ihan je pred dnevi za Planet TV pred nevarnostjo svaril takole: "Če se pojavi nekaj deset tisoč novih medčloveških kontaktov, tudi če je manjša možnost prenosa virusa med njimi, je to vendarle nekaj, kar dodatno prispeva k možnosti razširjanja virusa. To je davek, v katerega gremo zavestno, ker presojamo, da bi bili ti otroci, zlasti ti mlajši, še naprej brez šole. Moramo pa se zavedati, da bomo za to plačali neko ceno."

A mnenje zdravnikov v tej koronakrizi ni vedno v prvem planu pri ljudeh, ki situacijo presojajo s svojega vidika. Tako je denimo spletno peticijo za vrnitev prav vseh učencev in dijakov v šole, do zdaj podpisalo 5.928 podpisnikov.

V anketi, ki jo je izvedel Valicon, pa vrnitev v šole podpirata skoraj dve tretjini vprašanih, osemnajst odstotkov jih celo meni, da bi se morali vrniti vsi, vračanju v šole v težkih epidemioloških razmerah pa nasprotuje le slaba desetina staršev.

Argumenti proti

Po pregledu različnih virov se zdi, da zdravstveni pomisleki prihajajo predvsem iz večjih in urejenih družin, ki so se sposobne organizirati za delo od doma, ter tam, kjer živi skupaj več generacij in bi potencialna okužba lahko prizadela starejše ali zdravstveno manj utrjene družinske člane.

"Večini otrok se ne dogaja prav nič hudega, šolanje na daljavo bo zanje zanimiva izkušnja in tudi šola samostojnosti," je denimo nedavno v svoji kolumni na Domovini zapisala mama petih otrok Andreja Barat, sicer zaposlena v moževem podjetju. Glede otrok iz ogroženih skupin po njeno ni nobenega razloga, da se ne bi šolstvo organiziralo, pripravilo primeren (tudi epidemiološko ustrezen) predlog, ki bi zajel te učence in jim čisto lokalno in osebno nudil bolj učinkovito pomoč.

"Grdo pa je vlačiti naprej te učence kot izgovor, da se morajo šole nujno odpreti ta trenutek. In tako ti otroci, ob svojih že siceršnjih stiskah, postanejo še sredstvo za politične ali osebne manipulacije," je ugotavljala v svojem razmišljanju.

Konkretne zdravstvene zadržke pa je učiteljici enega od svojih otrok izrazila tudi mamica s Primorske, katere pismo objavljamo v okvirčku.

Pismo skrbne mame, poslano učiteljici ene od primorskih osnovnih šol:

Spoštovana učiteljica,

Naj se Vam na začetku tega pisma zahvalim iz vsega srca za vse dobro, Vaš trud in tudi za Vašo pripravljenost, da ste naredili prav vse, kar je v vaši moči, da bi otroci prišli nazaj v šolo v varno okolje. Res hvala!

Včeraj popoldan sem bila pred šolo uro prezgodaj in opazovala manjše otroke, ki so se igrali na šolskem dvorišču. Ni bil naš razred. Otroci so se lovili, dotikali, padali drug na drugega, ... in bili so brez mask. Razumem, da so bili zelo veseli, ker so se lahko družili po dolgem času in je bilo učiteljem težko oziroma nemogoče držati otroke nazaj, da bi se lahko držali navodil Covid-19.

Zvečer sem na poročilih Planet TV poslušala profesorja doktorja mikrobiologije Alojza Ihana, ki je povedal, da so se otroci vrnili v šolo, ker je vlada popustila pritiskom družbe z argumenti, da otroci trpijo nepopravljive duhovne muke in bodo imeli hude posledice. Bom zaključila z njegovimi besedami. Za to bomo plačali ceno in ta cena bodo izgubljena življenja.

Naj dodam samo še par dejstev. Pri nas doma je sedem članov. Mož je astmatik. V Ljubljano hodim oskrbovati starše, ki imata 85 in 83 let. Držimo se doma in spoštujemo priporočila NIJZ. Karanteno smo sprejeli kot dejstvo in poskušamo živeti kakovostno in vedro tudi v takih razmerah. Šolanje na daljavo nam je blizu in bomo z veseljem tako nadaljevali do ugodnih razmer za vrnitev otrok v šolo.

V skrbi in spoštovanju do vseh življenj, vas prosim, da nam omogočite delo od doma pod enakimi pogoji kot do sedaj.

Lepo Vas pozdravljam, Marija Strmšek

Zavod Iskreni, ki se ukvarja z bistvenimi problemi naše družbe, lahko ob političnem in medijskem napadu nanj podprete s podpisom spletne peticije TUKAJ

KOMENTAR: Uredništvo

Argumenti za odpiranje šol nakazujejo družbeni problem, ki obstaja izven šolskega prostora

Poglabljanje razlik med otroci, Neenakopraven dostop do izobraževanja, psihološke stiske, povečanje samomorov med mladostniki in podobno so argumenti tako staršev, večine medijev in tudi strokovnjakov, da se šole klub veliki razširjenosti virusa čim prej odprejo ter da odprte tudi kar se da dolgo tudi ostanejo. Argumenti so tehtni in, glede na družbeno stanje, tudi upravičeni - vse to se v slovenski družbi dejansko dogaja. Vrnitev v šole sicer lahko te stiske omili, ne more pa jih rešiti, zato ker ne naslavlja njihovega izvora. Ta namreč ni v nekajmesečni odsotnosti rednega šolskega izobraževanja, temveč v odnosu do osnovne celice družbe - družine. Ne sicer najpomembnejšega, a enega od simptomov tega problema smo lahko videli v miselnosti politikov leve opozicije, ki so družinskemu zavodu Iskreni očitali, da "zagovarja družino poročenega očeta in matere z otroki". Predpostavka tega očitka je, da takšna, tradicionalna forma družine ni več družbena vrednota, ideal, h kateremu stremimo, temveč zgolj ena izmed možnih družin, od enostarševskih, istospolnih ipd. In kjer trajna zakonska zveza, v katero se vlaga tudi preventivno (čemur se denimo posvečajo programi zakonskih skupin in duhovnih vaj številnih katoliških organizacij), prav tako nima status ideala ter se zanjo ni potrebno truditi, saj je na voljo razhod (izhod) kot lažja in priročnejša rešitev. Žrtev tovrstnega pristopa svojih staršev, spodbujenih s progresivistično družbeno logiko, pa so največkrat ravno otroci, posledice pa njihove stiske. Odsotnost obiska šole jih v resnici ne povzroči, temveč le razgali - razgali situacijo, kjer osnovni družbeni, oziroma družinski odnosi niso urejeni. O tem problemu pa, tudi v času koronakrize, v medijih ne slišimo ravno veliko. Organizacije, ki se z njimi ukvarjajo, pa raje medijsko preganjamo in jim odrekamo družbeno koristno poslanstvo. Vse to nakazuje na napačno družbeno diagnostiko in napačno zastavljene prioritete, za katere je vprašane odpirana in zapiranja šol zgolj priročno slepilo.