Emil Kete – primorski mučenec

Ob vseh teh zapisih se človeku utrne misel, ako je mogoče, da so opisi dogodkov natančno določeni, pa vendar so jih izvajali nevidni duhovni, pravijo jim komunistični veljaki kar NEKATERNIKI.
Prav bi bilo da jih počasi zgodovina poimenuje. Franc.... Jože...., Ana....., Marta......
Ali pa še vedno zaupamo nevidnim morilcem zato, ker je kakšen naš žlahtnik v sorodu z morilcem.
Ne gre za maščevanje, gre za resnico. V naši vasi je bil ubit župnik po naročilu lokalnega partijskega organa. Vsi vemo, zapisniki o partijskih veljakih v letu 1952 so znani. Vsi so že pokojni. Ali ni čas da se pove, kdo so ga obsodili na smrt.
Izvršitev umora so naložili nekemu delavcu, ki je v zanosu delavskega gibanja z brzostrelko skozi okno izvršil umor. Ni mu uspel in težko ranjeni župnik je umiral sredi svoje sobe.
Prav ta likvidator za sabo ni pustil nobenega sorodstva, vsi ležijo skupaj z župnikom na vaškem pokopališču.
Nekateri še danes obujajo spomin na to barabijo, na ta poboj in govorijo o neznanih storilcih, če pa je bil samo eden, ki je zavestno pobijal zato, da je v tovarni manj delal, saj je bil v načelu lenuh, za poboj pravi izbranec.
Prav bi torej bilo, da začnejo zgodovinarji pisati o imenih, saj naj bi tako velevala stroka. Vse ostalo je pritlehna politika. Tipično slovensko, poniglavo in zastrašujoče, da lahko morilci ostajajo brez imena. Ali bomo kot narod zmogli zapisati zgodovino s pravimi podatki ali pa bomo ostali na posplošeni oceni, da so vsi komunisti barabe in morilci.
To pa je še bolj zastrašujoče in bi člani komunistične partije morali sami zaradi sebe zahtevati jasna imena. Ali pa so vsi bili krvavih rok????

Cenjeni avtor je pozabil dodati, da je bil Emilov brat Ivan kapetan partizanske prekomorske brigade. Pokončen ter veren možak, ki smrti svojega brata ni mogel preboleti.
Prav številne žrtve komunizma med Primorci, narodnjaki, ki so od leta 1922 trpeli ter umirali pod fašisti potrjujejo, da je bil edini cilj komunistov boj za oblast, za vsako ceno, boj za internacionalo (predhodnikom globalizma) in zatiranjem vsega, kar je dišalo po narodu in domovini. Zato je bil povojni pogrom komunistov nad primorskimi duhovniki najhujši.
Ker bi bila združena Primorska za komuniste v Ljubljani prenevarna so se Kardelj in ostala tovarišija na njim lasten način potrudili, da je cona A šla pod Italijo. V posmeh zavednim Primorcem, tako na slovenski kot italijanski strani meje njihovi vnuki, finančno podprti z udbomafijskimi navezami v slovenskih vladah, še danes uničujejo naravo z napisi Tito.