Zaposlitev mladim še ne zagotavlja samostojnega življenja

Končano šolanje, zaposlitev in redni prihodki mladim v Sloveniji še ne zagotavljajo samostojnega življenja. Visoke cene nepremičnin, nižje začetne plače in negotove zaposlitve mnogim otežujejo načrtovanje prihodnosti. Leta 2025 je s starši živelo skoraj 80 odstotkov mladih med 16. in 29. letom. Od doma so se v povprečju odselili pri 28,8 leta. Ob tem ostajajo dejavni v družbenih pobudah, čeprav je njihovo zaupanje v nacionalno vlado razmeroma nizko. Njihov položaj razkriva razkorak med življenjskimi pričakovanji in možnostmi. Na te ne vplivata samo izobrazba in zaposlitev, temveč tudi stanovanjske razmere in premoženje družine.

Ko samostojno življenje postane težko dosegljivo

Začetek odraslosti pogosto spremlja želja po lastnem prostoru. Ni nujno, da gre za veliko hišo ali prostorno stanovanje. Že možnost, da človek sam ureja svoj vsakdan, sprejema odločitve in si ustvari dom, pomeni pomemben korak. V Sloveniji ga številni mladi naredijo pozneje kot njihovi evropski vrstniki. Povprečna starost ob odselitvi od staršev je za dve leti in pol višja od evropskega povprečja. Ena največjih finančnih ovir ostaja stanovanjski trg. V prvi polovici leta 2026 je mediana prodajnih cen rabljenih stanovanj v Sloveniji presegla 3.500 evrov za kvadratni meter, v Ljubljani pa 5.600 evrov. V primerjavi s predhodnim polletjem so se cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zvišale za osem odstotkov.

Povprečna starost ob odselitvi od staršev je v Sloveniji za dve leti in pol višja od evropskega povprečja.

Za mladega človeka brez prihrankov je nakup nepremičnine težko dosegljiv. Tudi najem zahteva precej denarja. Poleg mesečne najemnine je pogosto treba plačati varščino, poravnati tekoče stroške in zagotoviti sredstva za nepričakovane izdatke.

Začetne plače ne puščajo vedno veliko prostora za varčevanje. Oktobra 2025 so zaposleni med 15. in 24. letom v povprečju prejemali približno 1.133 evrov neto mesečno, zaposleni med 25. in 34. letom pa okoli 1.387 evrov. Med posameznimi poklici in zaposlitvami so sicer precejšnje razlike.

Mlajši zaposleni si praviloma šele ustvarjajo finančno rezervo. Del zaslužka porabijo za prevoz, prehrano, izobraževanje in druge potrebe. Denar za prihodnje stanovanje se nabira počasi. Včasih prihranke hitro zmanjša že nepričakovan strošek.

Poleg višine plače je pomembna tudi stabilnost zaposlitve. Oktobra 2025 je bila tretjina zaposlenih med 25. in 29. letom zaposlena za določen čas ali za čas pripravništva. Med zaposlenimi, starimi od 15 do 24 let, je bil takšen delež skoraj polovičen. Časovno omejena pogodba ne pomeni nujno slabih delovnih razmer. Lahko pa prinese negotovost. Človek, ki ne ve, ali bo čez nekaj mesecev še imel enak dohodek, težje prevzame večletne finančne obveznosti. Stanovanjski kredit zahteva dolgoročno načrtovanje, ki je ob nepredvidljivih prihodkih zahtevnejše.

Oktobra 2025 je bila tretjina zaposlenih med 25. in 29. letom zaposlena za določen čas ali za čas pripravništva.

Položaj mladih na trgu dela sicer ni v vseh pogledih neugoden. Leta 2025 je bila stopnja brezposelnosti med mladimi, starimi od 15 do 29 let, v Sloveniji 8,7-odstotna, kar je manj od evropskega povprečja. Toda zaposlitev še ne pomeni, da si lahko posameznik privošči lastno stanovanje ali samostojno gospodinjstvo.

Nekateri mladi zadostne prihranke ustvarijo hitro. Drugi potrebujejo več let. V tem času se spreminjajo njihove življenjske okoliščine, partnerski odnosi in načrti, ki so jih imeli ob koncu šolanja.

Odraslost pod streho staršev

Življenje pri starših ni vedno posledica pomanjkanja denarja. Za nekatere je skupno gospodinjstvo praktična odločitev. Doma lahko varčujejo, dokončajo izobraževanje ali ostanejo v okolju, kjer se dobro počutijo. Skupno bivanje omogoča tudi medsebojno pomoč med generacijami.

Drugače je, kadar bi si odrasel človek želel oditi, vendar si tega ne more privoščiti.

Lahko ima zaposlitev, plačuje svoje stroške in prevzema vsakodnevne obveznosti, a še vedno živi v gospodinjstvu staršev. Pri urejanju zasebnega življenja se mora prilagajati prostoru, ki ga deli z drugimi. Meje med samostojnostjo in odvisnostjo niso vedno jasne. Poklicno je posameznik že samostojen, drugi življenjski načrti pa se odmikajo. Želja po skupnem domu s partnerjem ali ustvarjanju družine lahko ostaja neuresničena. Ob tem se pojavijo primerjave z vrstniki. Nekdo že ureja stanovanje, drugi še zbira denar za varščino. Eden načrtuje selitev, drugi ostaja doma, čeprav ima podobno izobrazbo in opravlja primerljivo delo.

Človek, ki samostojnost razume kot pomemben osebni dosežek, lahko ob dolgotrajnem čakanju doživlja občutek zaostajanja. Tudi če pri delu napreduje, ima lahko občutek, da mu drugi deli življenja stojijo na mestu. Primerjanje z vrstniki to še okrepi. Drugi so s svojim načinom bivanja povsem zadovoljni in zgodnje odselitve niti ne načrtujejo.

Slovenija ima sicer med državami Evropske unije razmeroma ugodne kazalnike materialnega položaja mladih. Leta 2025 je stopnja tveganja revščine med prebivalci, starimi od 18 do 24 let, znašala 8,2 odstotka. To je bila najnižja vrednost v Evropski uniji, kjer je povprečje znašalo 21,8 odstotka.

Pri tem se dohodkovni položaj ocenjuje v okviru gospodinjstva. Skupni družinski prihodki lahko mladim zagotavljajo ugodnejše razmere, kot bi jih dosegli sami. Nizko tveganje revščine zato še ne pomeni, da bi vsi z lastnimi dohodki zmogli kriti stroške samostojnega bivanja. Statistika tudi ne razkrije njihovih osebnih razlogov za ostajanje doma. Za nekatere je to izbira. Za druge edina trenutno dosegljiva možnost.

Med nezaupanjem in željo po spremembah

Odnos mladih do družbe se oblikuje skozi vsakdanje izkušnje. Pri iskanju zaposlitve, urejanju dokumentov, prijavljanju na razpise in stikih z javnimi ustanovami spoznavajo delovanje institucij. Pomembno je, kako dostopne so, kako sprejemajo odločitve in ali posameznik razume postopke, od katerih je odvisen.

Mladi pri iskanju zaposlitve, urejanju dokumentov, prijavljanju na razpise in stikih z javnimi ustanovami spoznavajo delovanje institucij.

Zaupanje ni povezano samo s političnimi prepričanji. Nanj vplivajo osebne izkušnje, občutek pravičnosti in možnost sodelovanja. V Sloveniji so razlike med generacijami opazne. Leta 2025 je nacionalni vladi srednje močno ali močno zaupalo 20 odstotkov mladih, med prebivalci, starimi najmanj 50 let, pa 34 odstotkov. Še manj zaupanja uživajo politične stranke. Med odraslim prebivalstvom Slovenije jim je zaupalo le 14 odstotkov vprašanih. Policija in sodišča so uživali več zaupanja. Odnos do posameznih javnih ustanov torej ni enak.

Pomemben je tudi občutek političnega vpliva. Leta 2025 je v Sloveniji le 18 odstotkov odraslih pozitivno ocenjevalo svojo možnost vplivanja na odločitve vlade. Posameznik ima pravico izraziti mnenje, a to še ne pomeni, da se počuti slišanega. Ponavljajoče se izkušnje, da sodelovanje ne prinese zaznavnega odziva, lahko zmanjšajo zaupanje v odločevalce. Nezadovoljstvo ni vedno povezano s samo odločitvijo. Včasih ga povzroči že občutek, da človek pri njenem sprejemanju ni imel nobene besede.

Toda nezaupanje ne pomeni nujno umika iz javnega življenja.

V dejavnosti različnih organizacij, med njimi športnih in mladinskih klubov, je bilo v istem obdobju vključenih 83 odstotkov slovenskih mladih. Na ravni Evropske unije je ta delež dosegel 75 odstotkov.

Mladi v Sloveniji so po družbeni angažiranosti nad evropskim povprečjem.

Njihovo sodelovanje je raznoliko. Nekateri podpisujejo peticije, se pridružujejo civilnim pobudam ali opravljajo prostovoljsko delo. Drugi svoja stališča izražajo na spletu, kjer lahko hitro navežejo stik z ljudmi s podobnimi interesi in sodelujejo v razpravah zunaj svojega neposrednega okolja. Spletna razprava sicer ni enaka protestu. Tudi članstvo v društvu še ne pomeni političnega delovanja. Nezadovoljstvo lahko posameznika spodbudi k iskanju sprememb. Nekateri se pridružijo organizaciji, drugi podprejo pobudo ali javno nasprotujejo odločitvam oblasti. Del mladih se političnemu dogajanju raje izogne.

Materialne razmere ne vplivajo na vse enako. Finančno preskrbljen človek je lahko izrazito kritičen do oblasti, medtem ko nekdo v materialni stiski ohranja visoko zaupanje v državo. Politična stališča nastajajo pod vplivom številnih osebnih in družbenih okoliščin. Slovenski podatki potrjujejo nižje zaupanje mladih v nacionalno vlado in njihovo razmeroma visoko družbeno angažiranost. Neposredna povezava med političnim nezaupanjem in težavami pri osamosvajanju pa z njimi ni dokazana.

Ko prihodnost postane družinsko vprašanje

Družina ima pri osamosvajanju mladih pomembno vlogo. Nekaterim lahko pomaga pri nakupu stanovanja, drugim omogoči daljše šolanje ali zagotovi varnost v obdobju brez zaposlitve. Takšna pomoč pogosto izhaja iz povezanosti med generacijami. Vendar je nimajo vsi na voljo.

Družina ima pri osamosvajanju mladih pomembno vlogo.

Razlike se pokažejo že ob prvih večjih življenjskih odločitvah. Nekdo lahko živi v stanovanju sorodnikov ali prejme denar za začetni vložek. Drugi mora iz lastnega zaslužka plačevati najemnino, tekoče stroške in hkrati ustvarjati prihranke.

Čeprav sta podobno izobražena in imata primerljivi plači, jima ob koncu meseca ne ostane enako.

Premoženje družine posamezniku omogoča večjo izbiro. S finančno rezervo lažje preživi obdobje brez prihodkov, zamenja zaposlitev ali se odloči za dodatno izobraževanje. Kdor takšne opore nima, mora biti pri svojih odločitvah previdnejši. Za nekoga je menjava zaposlitve priložnost za napredovanje. Za drugega lahko pomeni tveganje, ki si ga zaradi tekočih obveznosti težko privošči. Začetne razlike se lahko z leti povečajo. Posameznik, ki mu ni treba plačevati najemnine, lahko več denarja nameni varčevanju. Tisti, ki večino prihodka porabi za bivanje, si finančno rezervo ustvarja počasneje.

Materialna varnost vpliva tudi na svobodo odločanja. Kdor ima zagotovljene osnovne življenjske pogoje, lažje načrtuje prihodnost. Drugemu lahko že manjši nepričakovani strošek spremeni finančne načrte za več mesecev.

Materialna varnost vpliva tudi na svobodo odločanja. Kdor ima zagotovljene osnovne življenjske pogoje, lažje načrtuje prihodnost.

Družinsko premoženje pa ni edino, kar vpliva na posameznikovo življenjsko pot. Pomembni ostajajo izobrazba, sposobnosti, zdravje in zaposlitvene možnosti. Tudi ljudje s skromnejšimi materialnimi izhodišči lahko dosežejo visoko stopnjo samostojnosti. Podatki o poznejšem odseljevanju mladih od staršev sami po sebi ne pokažejo, kolikšen del razlik pri osamosvajanju je povezan z družinskim premoženjem. Za takšno ugotovitev bi bilo treba neposredno primerjati materialne razmere družin in življenjske možnosti njihovih otrok.

Podobna izobrazba in primerljiva zaposlitev še ne pomenita enakih izhodišč. Nekateri v odraslost vstopajo s finančno oporo. Drugi morajo sredstva za svojo samostojnost ustvariti sami.

Med pričakovanji in možnostmi

Odraslost prinaša odgovornost za lastne odločitve, vendar ljudje vanjo ne vstopajo pod enakimi pogoji. Razlikujejo se tudi njihove želje. Vsi ne načrtujejo nakupa stanovanja, zgodnje odselitve ali ustvarjanja družine. Življenjske poti niso enake, prav tako ne predstave o uspehu. Človek lahko izbira poklic, razvija sposobnosti in vlaga trud v prihodnost. Precej manj vpliva ima na cene nepremičnin, gospodarske razmere ali premoženje družine, v kateri je odraščal.

Vsi ne načrtujejo nakupa stanovanja, zgodnje odselitve ali ustvarjanja družine. Življenjske poti niso enake, prav tako ne predstave o uspehu.

Mladi ob tem niso zgolj opazovalci družbenih sprememb. Vključujejo se v pobude, izražajo svoja stališča in sodelujejo pri oblikovanju okolja, v katerem živijo. Njihovo nižje zaupanje v nacionalno vlado še ne pomeni, da jih skupna prihodnost ne zanima.

Položaja mladih zato ni mogoče presojati samo po izobrazbi, zaposlitvi ali starosti ob odselitvi od staršev. Pomembne so tudi možnosti, ki jih imajo za uresničevanje svojih načrtov.

Samostojnost zahteva trud in prevzemanje odgovornosti. A pot do nje ni za vse enako dolga. Prav tako ni odvisna samo od posameznika.