Etiopija zavzela Mekele, vstopa novi igralec Egipt

Etiopske oborožene sile (ENDF) so zavzele glavno mesto Tigraja Mekele skupaj z zavezniško vojsko Tigrajske mirovne sile (TPF). Medtem se je Tigrajska fronta za osvoboditev (TPLF) umaknila na podeželje in v gozdove, od koder bo bojevala podobno taktiko kot v prvem spopadu z ENDF. Medtem so napetosti med Etiopijo in Eritrejo vedno večje, saj sta državi prekinili diplomatske stike. Eritrejska vlada se trenutno sestaja z zaveznicami v Novem El Alameinu, razmere v Afriškem rogu pa so vedno bolj napete.

Napredovanje etiopske vojske

ENDF je s hitrim manevrom zavzela najprej letališče v tigrajski prestolnici Mekele, naslednji dan še celotno mesto. Nasprotne sile TPLF so se sicer relativno hitro umaknile brez večjih bojev in za zdaj ni jasno, ali bi to pripisali premoči ENDF ali taktiki TPLF. Tigrajski odpor se namreč zaveda, da je bilo v zadnji vojni med Tigrajem in Etiopijo ubitih najmanj 300 tisoč ljudi, po nekaterih ocenah 600 tisoč, med njimi velik del civilistov. Zelo verjetno je, da se je TPLF želela izogniti večjemu pokolu. Že po tokratnih bojih je bilo ubitih najmanj 52 civilistov, več kot 700 je bilo ranjenih.

Najprej so vladne sile zavzele strateško mesto Alamata, potem so začele napredovati proti glavnemu mestu Tigraja. Istočasno so se začeli boji v provincah Afar in Amhara. Pripadniki plemena Oromo, ki so v Adis Abebi včeraj praznovali praznik konca zime Iriča, so pozvali k miru v državi in spomnili na uničujočo državljansko vojno med leti 2020 in 2022. Ali etiopska vojska nadzoruje celotno mesto Mekele, še ni jasno. Kar vemo, je, da so vladne sile zavzele nekatere dele mesta. Lokalni prebivalci so opisali vladno obstreljevanje civilnih objektov, medtem ko nasprotna stran uporablja drone z napadi na vladne sile.

Podoben scenarij kot leta 2020

Leta 2020 je ob začetku spopadov med vladnimi silami in TPLF nastal podoben scenarij. Tudi takrat so etiopske sile zavzele glavno mesto Tigraja Mekele in tamkajšnje letališče relativno hitro, medtem ko so se tigrajski uporniki skrili v gorah, gozdovih in na podeželju. Ko so se vladne sile dovolj udobno namestile v mestu Mekele je TPLF začela s protiofenzivo in ponovno zavzela ne le Mekele in celoten Tigraj, ampak skoraj napredovala do Adis Abebe. Takrat je vlada sklenila zavezništvo z drugimi regijami in Eritrejo ter TPLF prisilila v pogajanja.

Toda tokrat je TPLF sklenila zavezništvo s sedmimi oboroženimi vojskami, na primer s plemenom Fano, ki obvladuje dele Afarja in Amhare. Za predsednika Etiopije Abijo Ahmeda je situacija še bolj zaskrbljujoča, kajti Eritreja je tokrat na strani Tigraja, ki meji na Eritrejo. To pomeni, da če je v prejšnjem spopadu Eritreja pomagala hermetično zapreti meje s Tigrajem ter ustvariti za TPLF še eno fronto, ki je niso mogli braniti, je tokrat strateška situacija na strani TPLF. Ta namreč lahko svobodno prehaja iz ene v drugo državo in dobiva pomoč v orožju in hrani.

Etiopija in Eritreja sta prekinili diplomatske stike

Obe državi sta vpleteni v medsebojno obtoževanje in nalaganje krivde za trenutni konflikt. Etiopija je obtožila Eritrejo, da je aktivno vpletena v financiranje TPLF, ki je začela z napadi letošnje poletje. Po drugi strani Eritreja obtožuje Etiopijo, da prelaga krivdo na Eritrejo zaradi ozemeljskih apetitov po eritrejskih pristaniščih in obvodnem pasu. Državi sta med prvo vojno s Tigrajem sodelovali proti TPLF, vendar je Etiopija kasneje Eritrejo odrezala iz pogajanj, kar ji je ta zamerila. Državi sta obnovili diplomatske stike, ki so bili prekinjeni od časa vojne med državama, Etiopija pa je v Asmari odprla veleposlaništvo.

BREAKING | Ethiopian federal forces captured Mekele, the Tigray regional capital, on October 3. The Ethiopian military (ENDF) and allied Tigray Peace Force advanced from the east to recapture Mekele airport, which is on the outskirts of Mekele, before entering the city. Federal forces reportedly did not face substantial resistance, as the Tigray Defense Forces (TDF)--the TPLF’s military wing—had already withdrawn from Mekele. The TDF also reportedly withdrew west from positions on the A2 highway immediately south of Mekele, allowing the ENDF to advance toward Mekele on the southern axis as well. Multiple open-source mappers claimed that the TPLF leadership has relocated to Adwa, which is 100 miles northwest of Mekele, although CTP was unable to verify the claims.

— Critical Threats (@criticalthreats) October 3, 2026

Letos so odnosi dosegli dno potem, ko je etiopsko zunanje ministrstvo razglasilo deset eritrejskih diplomatov za 'persona non grata' in zahtevala, da zapustijo državo v 48 urah. Istočasno je etiopska vlada zaprla svoje veleposlaništvo v Asmari, glavnem mestu Eritreje. Eritreja je bila besna, saj je to dejanje praktično naredilo eritrejsko veleposlaništvo v Adis Abebi nezmožno opravljanja diplomatskih poslov. Eritreja je zato prekinila diplomatske odnose z Etiopijo in zaustavila ostale povezave, ki so nastale v zadnjih letih.

Egipt je prevzel pobudo v proti etiopijski koaliciji

Za Egipt je Afriški rog življenjskega pomena, podobno kot reka Nil. Glede na to, da sta Egipt in Etiopija že več kot desetletje v sporu zaradi enostranske kršitve pogodbe držav ob reki Nil za upravljanje z Nilom, ker je Etiopija zgradila jezove za sistem hidroelektrarn. To lahko zmanjša pretok Nila in ogrozi glavni vodni vir Egipta, ki je ključen za proizvodnjo prehrane, pitne vode in energije. Za Egipt je reka Nil rdeča črta in ne bo nikoli dopustil, da bi jo kdo prestopil. Jasno je, da bo Egipt storil vse, da Etiopija preneha z izgradnjo novih jezov in hidroelektrarn na reki Nil.

Toda jasno je še, da Egipt ne bo šel na vrat na nos v vojno z Etiopijo, ki ima približno 20 milijonov več prebivalcev. Zato Egipt sklepa strateška zavezništva, ki bodo omajala etiopsko neodvisnost, oziroma državo vsaj prisilila k pogajanjem. Ta namreč ne more pozabiti, da je Etiopija izkoristila pomladno revolucijo leta 2011 in kasnejšo nevarno varnostno situacijo med leti 2013 in 2014 ob odstranitvi Muslimanske bratovščine. Takrat je namreč Etiopija brez strinjanja Egipta in Sudana prekinila dogovor o uporabi reke Nil. Najmanj kar si Egipt želi pa je etiopska aneksacija obmorskega pristanišča Asab v Eritreji, kar bi vplivalo na logistične poti v Rdečem morju.

Vrh v Novem El Alameinu pod okriljem Sisija – nova koalicija se sestavi

Egiptovski predsednik el-Sisi je zato sklical postranski vrh v Novem El Alameinu, kjer je povabil eritrejskega predsednika Isaiasa Afwerkija, somalskega predsednika Hasana Šejka Mahmuda in vrhovnega poveljnika sudanske vojske Abdela Fataha Burhana na zasebne razgovore glede situacije v Afriškem rogu. Ta mini vrh je bil sklican na hitro v sklopu tri dnevnega poslovnega vrha, kjer se sicer mudi dvajset voditeljev držav ter več drugih šefov iz sveta financ.

Egiptovski fokus je bil dolgo časa Mediteran, Levant in arabske države, medtem ko je bila Afrika na stranskem tiru. Zato se Egipt vrača s svojimi interesi, kajti zanje je nesprejemljivo, da njihovo dvorišče urejajo Rusi, Kitajci, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija. Egipt je namreč vpleten v vojno v Sudanu, z Etiopijo ima slabe odnose. Najmanj, kar si želi, je izguba nadzora nad Rdečim morjem. Eden izmed odgovorov na etiopsko gradnjo hidroelektrarn so egiptovske investicije v hidroelektrarno Nyrere v Tanzaniji.

Egiptovska Južna pomorska flota ščiti eritrejsko pristanišče Asab

Za Egipt bi bilo najhujše, če bi Etiopija v zdajšnjem naletu uspehov v Tigraju zasedla pristanišče Asab v Eritreji, ki je oddaljeno 70 km od etiopske meje. To je za Egipt popolnoma nesprejemljivo, ker bi potem lahko Etiopija nadzirala vstop mednarodnih ladij skozi ožino Bab el-Mandeb. S tem bi lahko vlada v Adis Abebi vsakič izsiljevala Kairo, ko bi ta nasprotoval novi gradnji jezov na reki Nil.

Zato se današnja koalicija proti Etiopiji sestavlja že dalj časa in ni naključje, da ima Egipt v Somaliji pod okriljem Afriške unije 15 tisoč vojakov na misiji za stabilizacijo Somalije AUSSOM. To število naj bi se povečalo na 30 tisoč, saj naj bi Egipt upravljal še helikopterske in inženirske enote severno od Mogadišuja v območju Ajl Kad, kjer naj bi razvili letališče Isili.

Egipt z Južno pomorsko floto že nadzoruje območje okoli ožine Bab el-Mandeb, kamor je priplula tudi njihova nova helikopterska nosilka razreda Mistral. Toda Egipt ni v tem območju le zaradi Hutijev, ampak predvsem kot ukrep proti etiopski grožnji zasedbe eritrejskega pristanišča Asab. Etiopija je 1. oktobra izgnala še egiptovskega diplomata Ahmeda Moharama Ahmeda Solimana, zato je Egipt takoj izgnal etiopskega diplomata Agezo Amelo Borojo iz države. V strahu še večjih tenzij je Afriška unija pozvala Etiopijo, Eritrejo in Egipt, da se vzdržijo nadaljnih ukrepov, ki bi lahko pripeljali do neugodnih situacij, ali celo nevarnih napetosti.

Zapletenost zavezništev

Situacija je že dovolj zapletena, vendar so v Afriškem rogu vpletene še druge države. Turčija je na primer v Somaliji prisotna z lastnimi silami in zasleduje interese, ki niso povezani z nobenim od omenjenih akterjev. Poleg tega ima Turčija tako velike presežke v proizvodnji orožja, da jih mora izvažati, sicer bodo turške tovarne orožja zapadle v hude finančne težave. Turčija prodaja svoje brezpilotne letalnike praktično vsem vojskujočim se stranem v afriških konfliktih.

Somalija je prišla v spor z Etiopijo, ko je ta sklenila ločen sporazum s Somalilandom, s čimer je tej državi dala legitimnost. Somalija, ki nikakor ne priznava Somalilanda, je zelo občutljiva na vsakršne uradne odnose ostalih držav z državo, ki je praktično ne priznava nihče. Etiopija vidi Somaliland kot vstopnico do morja, ki je cenejša kot spopad s sosednjo Eritrejo. Toda Somalija je potezo Etiopije razumela kot vmešavanje v notranje zadeve, predvsem pa ideja, da bi v Somalilandu zgradili vojaško pristanišče, predstavlja grožnjo, da bi se ta za vedno odcepil od Somalije. Etiopija in Somalija sta s sporazumom v Ankari začasno zmanjšali napetosti, vendar odnosi še zdaleč niso rešeni.

Enako kaže, da so ZAE aktivno vpleteni tudi v Etiopijo. Razlog je njihova podpora sudanskim Silam za hitro posredovanje (RSF), ki se že leta bojujejo proti uradnim sudanskim oboroženim silam. Toda uradni Kartum podpira Eritrejo, zato je Etiopija podprla RSF v Sudanu. To je razlog, da so ZAE dali podporo uradni Adis Abebi, ki je nasprotnica vlade v Kartumu. To se lepo vidi s pristanki transportnih letal, ki v zadnjih dneh pospešeno dostavljajo na liniji ZAE in letališče Bole v Adis Abebi. Sudanska vlada je namreč predstavila dokaze, da so ZAE in RSF za napade na položaje sudanske vojske s turškimi brezpilotskimi letalniki Baykar Bayraktar AKINCI uporabile letališče Bahir Dar v Etiopiji.

Rusija je vpletena v praktično vse afriške konflikte in vojne, zato ni izpustila niti tigrajskega. Rusija je sicer tradicionalna zaveznica Etiopije, čeprav je vajeti v zadnjih letih od Rusije prevzela Kitajska. Toda Rusija je v Sudanu zaveznica uradne vlade v Kartumu, ker si prizadeva zgraditi pomorsko in podmorniško pristanišče. Zato je skupaj s Sudanom podprla Eritrejo proti Etiopiji, kar je prav tako vidno z dostavami opreme v Eritrejo ali Port Sudan. Nekatera tovorna letala letijo iz relacije Rusija-Belorusija-Iran, kar pomeni, da Rusija dostavlja opremo ali orožje tudi v Iran. V zadnjih dveh dneh so bila zabeleženi najmanj štirje prileti z opremo.

Eksplozivnost situacije

V Afriškem rogu je vpleteno veliko akterjev, situacija pa je vedno bolj napeta. Konflikti in vojne se rešujejo z začasnimi sporazumi, ki tipično prinašajo nezadovoljstvo vseh strani. To ustvarja še dodatne napetosti, ki iz leta v leto grozijo z novo eksplozivno situacijo. Za Evropo je seveda najpomembnejše, da ostane ožina Bab el-Mandeb odprta in da nove vojne ne bi prinesle še več  ugodnega okolja za džihadistične organizacije.