Janša napovedal referendum o javnem sektorju, Šircelj: novih davkov ne bo

Vlada je sprejela predloge proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028, razpravo o prihodnosti javnega sektorja pa namerava odpreti tudi pred državljani. Premier Janez Janša je zavrnil navedbe, da sprejeta predloga predvidevata desetodstotno letno zmanjševanje zaposlenih. Pred prestrukturiranjem in zmanjševanjem birokracije napoveduje posvetovalni referendum. Finančni minister Andrej Šircelj medtem obljublja postopno znižanje primanjkljaja brez uvajanja novih davkov, ob tem pa ostro kritizira odhodkovno politiko prejšnje vlade.

Po večdnevni razpravi o morebitnih kadrovskih rezih je predsednik vlade na novinarski konferenci po nedeljski seji vlade poudaril, da v predlogih proračunov ni načrta, po katerem bi število zaposlenih v javnem sektorju vsako leto zmanjšali za deset odstotkov. Kadrovski načrti po njegovih besedah ohranjajo letošnje številke, potrebne spremembe pa vidi predvsem v prerazporejanju zaposlenih.

Janša je opozoril na neenakomerno razporeditev kadrov: v zdravstvu, socialnem varstvu in oskrbi starejših jih primanjkuje, medtem ko naj bi bili v birokraciji presežki. Podrobnega izvedbenega načrta za prerazporeditev še ni predstavil.

Pred spremembami posvet z državljani

»Ni nobenega razloga za paniko, nihče ne bo ostal brez službe,« je zagotovil Janša. Prestrukturiranje po njegovih pojasnilih pomeni najprej prerazporejanje znotraj javnega sektorja, pozneje pa tudi možnost prehajanja zaposlenih v gospodarstvo.

Preden bi vlada posegla v organizacijo javnega sektorja, namerava preveriti podporo državljanov. Po poročanju je koalicija odločitev o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma sprejela na sobotnem sestanku. Premier je kot možen čas glasovanja omenil še letošnje leto, vendar dokončnega datuma ni navedel.

Za vsebinsko razpravo bo ključno, kaj bo vlada ponudila volivcem v presojo. Splošna podpora zmanjševanju birokracije namreč še ne pove, katere ustanove bi se združevale, katere naloge bi se poenostavile in kako bi zaposlene usposobili za druga delovna mesta.

Kaj pomeni posvetovalni referendum?

Napoved, da bo o javnem sektorju odločalo ljudstvo, ima pomembno politično težo, vendar je treba pojasniti tudi pravno naravo takšnega glasovanja.

Državna volilna komisija navaja, da posvetovalni referendum razpiše državni zbor o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Njegov izid ni zavezujoč. Glasovanje zato samo po sebi ne spremeni zakonodaje, kadrovskih načrtov ali pravic zaposlenih.

Vlada bi lahko z referendumom pridobila politično podporo za smer reforme, konkretne ukrepe pa bi morala nato izpeljati po predpisanih postopkih. Prav zato bo pomembno, da bodo državljani pred glasovanjem poznali vsebino sprememb in njihove pričakovane posledice.

Vlada je na današnji seji potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predlog državnega proračuna za leto 2028 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Predsednik vlade @JJansaSDS je ob predstavitvi proračunov poudaril, da je njihov temelj realnejša jesenska gospodarska napoved, ki za letos predvideva občutno višjo gospodarsko rast od spomladanske ocene. Po njegovih besedah Slovenija razpolaga z velikimi razvojnimi potenciali, ki jih je mogoče sprostiti z več investicijami, stabilnim davčnim okoljem in učinkovitejšo uporabo razpoložljivih virov. Minister za finance @ASircelj je poudaril, da sta oba proračuna pripravljena v okviru fiskalnih pravil. Primanjkljaj je v letu 2027 načrtovan pri 2,9 odstotka BDP, v letu 2028 pa pri 2 odstotkih. Za leto 2027 so prihodki načrtovani v višini 17 milijard evrov, za leto 2028 pa v višini 17,7 milijarde evrov. Novih davkov vlada ne uvaja. https://t.co/Ueuew94ArN

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 4, 2026

Pregled ustanov, zaposlenih in porabe

Janša napoveduje, da bi vlada pred referendumom pripravila pregled razvoja državnega aparata v zadnjih treh desetletjih. Primerjala bi število ustanov in zaposlenih nekoč in danes, podatke postavila ob bok drugim evropskim državam ter predstavila prihodke in odhodke različnih agencij.

Takšen pregled bi lahko razpravo o javnem sektorju usmeril od splošnih ocen k preverljivim podatkom. Število zaposlenih še ne pokaže, ali posamezna služba deluje učinkovito. Pomembni so tudi obseg nalog, kakovost storitev, čas reševanja postopkov in morebitno podvajanje pristojnosti.

Za državljane je bistveno predvsem, ali lahko pravočasno pridejo do zdravnika, uredijo upravni postopek in dobijo ustrezno oskrbo. Za podjetja pa, koliko časa in denarja porabijo za dovoljenja, poročanje ter izpolnjevanje administrativnih obveznosti.

Uspeh prestrukturiranja bo zato treba meriti tudi po rezultatih: krajših postopkih, dostopnejših storitvah in boljši uporabi javnega denarja.

Proračunski primanjkljaj naj bi se znižal na dva odstotka BDP

Vlada je ob kadrovskih vprašanjih predstavila tudi finančni okvir za prihodnji dve leti. Za leto 2027 načrtuje približno 17 milijard evrov prihodkov in nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Za leto 2028 so prihodki predvideni pri nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov, odhodki pa ostajajo približno pri 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj bi se po predstavljeni projekciji znižal na dva odstotka BDP.

Napoved pomeni znižanje primanjkljaja na dva odstotka BDP, ne znižanja za dve odstotni točki. Razlika med predstavljenima deležema za leti 2027 in 2028 znaša 0,9 odstotne točke.

Iz načrtovanih številk je razvidno, da pomemben del izboljšanja temelji na večjih prihodkih ob približno nespremenjeni nominalni ravni odhodkov v letu 2028. Uresničitev načrta bo zato odvisna tudi od gospodarske rasti in dejanskega priliva v proračun.

Šircelj: brez novih davkov

Finančni minister je zagotovil, da so predlogi skladni s fiskalnimi pravili, in poudaril: »Novih davkov ne uvajamo.«

Za gospodinjstva in podjetja je to pomembna napoved. Vlada izboljšanje javnih financ predstavlja skupaj s krepitvijo gospodarstva, učinkovitejšo državo in nadaljevanjem investicij. Šircelj si pri naložbah želi tudi več sodelovanja zasebnih institucij in bank.

Vendar obljuba, da novih davkov ne bo, še ne pojasni vseh prihodnjih odločitev glede obstoječih davčnih stopenj, olajšav ali posameznih predlogov, ki so že v postopku. Celovitejšo sliko bodo dali konkretni davčni in proračunski dokumenti.

Po pojasnilih Ministrstva za finance vlada proračunske predloge potrdi in jih pošlje v parlamentarno razpravo ter potrditev. Predstavljene številke zato še niso dokončno sprejeti proračun.

✅ Vlada je na današnji seji potrdila državna proračuna za prihodnji dve leti. Krepimo investicije in pospešujemo črpanje evropskih sredstev. Primanjkljaj znižujemo pod mejo treh odstotkov BDP. Minister Andrej Šircelj: “Predvsem na področju odhodkov je šlo za trošenje brez kakršnegakoli nadzora. S proračunoma za leti 2027 in 2028 smo odločeni popraviti dediščino prejšnje vlade.” Sprejeti proračun predstavlja pomemben korak k stabilnejšim javnim financam in ustvarja podlago za nadaljnji razvoj države.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 4, 2026

Ostra kritika odhodkovne politike Golobove vlade

Šircelj je del sedanjih javnofinančnih težav pripisal odločitvam prejšnje vlade. Posebej je izpostavil plače, osebne dohodke in druge odhodke ter njihovo povečevanje označil za »finančni razvrat«. Po njegovi oceni so izdatki rasli brez ustreznega nadzora in tudi v nasprotju z načrti prejšnje vlade. Aktualna vlada naj bi to dediščino popravljala s proračunoma za prihodnji dve leti.

Gre za ministrovo politično in javnofinančno oceno. Za presojo posameznih odločitev bodo pomembni tudi podatki o prevzetih obveznostih, njihovih dolgoročnih stroških in možnostih prilagajanja porabe.

Plačna reforma iz prejšnjega mandata medtem še naprej vpliva na javne izdatke. Sedanja vlada se zato sooča z nalogo, kako financirati že sprejete obveznosti, ohraniti kakovost javnih storitev in hkrati postopno zmanjševati primanjkljaj.

Od napovedi k izvedbi

Nedeljska predstavitev je začrtala smer vladne politike: posvet z državljani o prestrukturiranju javnega sektorja, postopno zmanjševanje primanjkljaja in zagotovilo, da novih davkov ne bo.

Napoved referenduma odpira možnost širše razprave o tem, kako naj država deluje v prihodnjih letih. Da bo ta razprava koristna, bo morala temeljiti na jasno predstavljenih ukrepih, primerljivih podatkih in razumljivih posledicah za zaposlene ter uporabnike storitev.

Vlada je z zavrnitvijo desetodstotnih rezov v sprejetih predlogih zmanjšala neposredno negotovost glede kadrovskih načrtov. Zdaj jo čaka zahtevnejši del: pokazati, kako bo učinkovitejša organizacija države izboljšala storitve in prispevala k bolj vzdržnim javnim financam.