EU mora temeljito razmisliti o vzpostavitvi lastnih obrambnih kapacitet in lastne obrambne politike

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Danes minevata dve leti od začetka ruske invazije na Ukrajino. V rusko-ukrajinski vojni je bilo po uradnih podatkih Združenih narodov doslej ubitih vsaj 10.378 civilistov, 19.632 pa jih je bilo ranjenih. V Foreign Affairs so decembra zapisali, da se morajo evropski vodje potruditi za ohranitev pripravljenosti pomoči Ukrajini med ljudstvom, mu orisati pot do zmage in pomembnost izida vojne za prihodnost Evrope.

Številni strokovnjaki so ocenili, da se ruski predsednik Vladimir Putin ne namerava ustaviti pri Ukrajini. Eden od indicev za to so tudi ugibanja, da naj bi se moldavska separatistična regija Pridnestrje nameravala pridružiti Rusiji.

Po najnovejši raziskavi ECFR podpora vojni počasi upada. V nekaj državah vseeno ostaja prepričanje, da je povrnitev vsega ukrajinskega ozemlja Ukrajini boljša možnost od čimprejšnjega premirja. Takšne države so Estonija, Danska, Poljska in Združeno kraljestvo.

Največjo podporo drugi alternativi, torej premirju, so beležili v Italiji, Nemčiji in Romuniji.

Državljani EU so v splošnem naklonjeni Ukrajini: po Eurobarometru je lanskega avgusta samo v Bolgariji, Cipru, Češki, Slovaški in Grčiji manj kot 40 % prebivalstva izrazilo absolutno podporo solidarnosti z Ukrajino. Septembra je slovaški predsednik vlade Robert Fico le dan po izvolitvi obljubil zaustavitev vojaške podpore Ukrajini. V Nemčiji je druga najbolj priljubljena stranka, AfD, prav tako nasprotnica podpore Ukrajini.

Kočevski župan in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Vladimir Prebilič ocenjuje, da lahko v luči prihajajočih predsedniških volitev v ZDA in v EU pričakujemo preobrat. »Do zdaj smo bili v glavnem bolj kot ne v zavetju, v prepričanju, da se sledi Američanom. Sam menim, da je vojna v Ukrajini točka, kjer je živi dokaz, da bo potrebno drugačno mišljenje in vzpostavitev lastnih, evropskih stališč,« ugotavlja Prebilič.

Ukrajina večkrat presenetila 

Članstvu Ukrajine v Natu je Rusija nasprotovala že od samega začetka, kar je izrazila na zasedanju Nata leta 2008, ko je potekala debata o pridružitvi Ukrajine. Putin naj bi na neki točki tedanjemu predsedniku ZDA Georgu W. Bushu dejal, da Ukrajina »sploh ni resnična nacionalna država«.

Rusija je 21. februarja leta 2022  prepoznala separatistični ukrajinski regiji Doneck in Lugansk kot neodvisni državi in tja poslala vojaške enote za »vzdrževanje miru«. Tri dni kasneje je pričela z invazijo na Ukrajino, sprva z napadom na vzhodno Ukrajino, na Donbas, in Ukrajina je prekinila diplomatske odnose z Rusijo ter nekaj dni kasneje vložila tožbo proti Rusiji na ZN Meddržavno sodišče (ICJ). To je že marca Kremlinu zapovedalo, naj ustavi invazijo.

V tem času je ZN poročal o štirih milijonih zunanje razseljenih ukrajinskih beguncev in 6,5 milijonih notranje razseljenih.

EU je sprejela prvi paket sankcij, ki so ciljale na finančni sektor, energetski in transportni sektor, nadzor in financiranje izvoza ter politiko vizumov. Mesec kasneje so v ZN zamrznili rusko članstvo v svetu za človekove pravice.

Ukrajina je avgusta pričela s kontraofenzivo na Herson in presenetila z uspehi v Harkovu na severovzhodu države. Konec septembra pa je Rusija tudi formalno anektirala Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson ter konec novembra 2022 začela obstreljevati mesta po Ukrajini, da bi uničila kritično infrastrukturo, vendar je morala na začetku meseca vojakom odrediti umik iz Hersona in zahodnega brega reke Dnipro. To je bila za Ukrajino velika spodbuda. Zelenski je tako decembra obljubljal, da bo leto 2023 leto zmage.

Kljub ukrajinskim uspehom po dveh letih gorja vojna postala status quo

S terorističnim napadom palestinske skupine na  Hamas se je konfliktu pridružila še vojna na Bližnjem vzhodu. Nekateri strokovnjaki še zmeraj trdijo, da lahko Ukrajina uspe z ustrezno obrambno strategijo in podporo. Abishur Prakash, ustanovitelj svetovalne družbe The Geopolitical Business, pa ocenjuje, da vojna postaja novi status quo.

Putin je sicer na začetku januarja izdal dekret, v katerem tujcem obljublja rusko državljanstvo v zameno za to, da se borijo v rusko-ukrajinski vojni; že prej naj bi trpeli za pomanjkanjem vojakov. Toda poraz Rusije se ni uresničil. 

Institucije EU so Ukrajini pomagale s približno 77,2 milijardami evrov finančne pomoči. Vojaško pomoč pa zagotavlja predvsem ZDA, ki je Ukrajini pomagala z okoli 67,7 milijardami evrov pomoči, vključno s finančno in humanitarno podporo.

Infographic: The Countries Committing the Most Aid to Ukraine | Statista You will find more infographics at Statista

Vprašljiva vloga ZDA

A vloga ZDA se utegne spremeniti zaradi vse večje osredotočenosti na potencialno rast napetosti s Kitajsko. Na vojno v Pacifiku usmerjen je bil tudi lanski načrt za prenovo ameriške mornarice. Podpora upada tudi med Republikanci, ki so nedavno povzročali težave s sprejetjem paketa tuje pomoči, med drugim Ukrajini. 

Nekdanji predsednik ZDA in predsedniški kandidat Donald Trump je dejal, da državam, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti v Natu, v primeru napada s strani Rusije ne namerava pomagati in da bo pustil, da Rusija z njimi naredi, kar želi. 

Prebilič ocenjuje, da bo Trump preusmeril zunanjo politiko iz Evrope v Pacifik. »Dejstvo je, da se tam pripravlja zaostritev odnosa med Kitajsko in ZDA. Zlasti, kar se tiče vprašanja Tajvana. To je z vidika varnosti in z vidika nacionalnih prioritet za Američane bistveno bolj pomembno vprašanje, kot je to Evropa, čeprav se to sliši kruto.«

Rusija se je preusmerila na azijski prostor

Prebilič meni, da nas je druga obletnica vojne v Ukrajini naučila tri stvari. »Prva, in tista, ki jo je težko priznati, je to, da bo poraziti Rusijo v Ukrajini zelo težko. Namreč, Ruska federacija je v tem času vzpostavila še močnejši vojaško-industrijski kompleks, ki omogoča veliko proizvodnjo vojaških, obrambnih in drugih sistemov,« pri tem pa, opozarja, Evropa in Zahod zelo zaostajata.

Drugič, da je gospodarski zlom Rusije nemogoče doseči. »Kljub temu, da smo vzpostavili veliko različnih sankcij, s katerimi smo želeli zmanjšati BDP države, se to ni zgodilo, ker se je Rusija preusmerila v azijski prostor – tam pa je dobila veliko zaveznico – Kitajsko. Ta je postala zanesljiv partner pri zagotavljanju in dobavi energentov, ki jih potrebuje za svoje gospodarstvo.«

Tretjič, EU mora razmisliti o tem, kako bo pomagala Ukrajini v luči umikanja ZDA: »To pa pomeni, da bo v letošnjem letu še več padlo na ramena EU, kar bo velik izziv.«

Meni, da mora Evropa pričeti razmišljati o neke vrste premirju ali dolgoročni strategiji sobivanja z Rusijo. »Evropska unija in države članice morajo temeljito razmisliti o vzpostavitvi lastnih obrambnih kapacitet, saj se zdi, da se preveč zanašamo na vojaške in obrambne kapacitete ZDA. Te pa bodo verjetno pod velikim vprašanjem, če pride do izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA.«

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike