Evropska komisija: Slovenija napreduje v znanosti, a brez dodatnih naporov vodilnih evropskih držav ne bo ujela

Evropska komisija je objavila letno oceno izvajanja Načrta politik Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) za obdobje 2025–2027. Poročilo ugotavlja, da je Slovenija v zadnjem letu dosegla pomemben napredek na področjih odprte znanosti, mednarodnega raziskovalnega sodelovanja in razvoja raziskovalne infrastrukture. Hkrati pa opozarja, da država še naprej zaostaja pri financiranju raziskav in razvoja, privabljanju zasebnih vlaganj ter ustvarjanju okolja za hitrejši razvoj inovacij.

Pregled, ki ga je pripravil neodvisni strokovnjak v sodelovanju s slovenskimi institucijami, izpostavlja tako pozitivne premike kot tudi področja, kjer bodo potrebne obsežnejše reforme. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino poudarjajo, da gre za potrditev uspešnega dela na več področjih, vendar priznavajo, da ključni razvojni izzivi ostajajo.

Med vodilnimi pri odprtem dostopu do znanstvenih objav

Eden največjih uspehov Slovenije ostaja odprta znanost. Po podatkih Evropske komisije je kar 85,16 odstotka slovenskih znanstvenih objav na voljo v odprtem dostopu, kar Slovenijo uvršča med uspešnejše članice Evropske unije na tem področju.

V preteklem letu je država dodatno okrepila aktivnosti z organizacijo nacionalnih Dni odprte znanosti, pomemben korak pa predstavlja tudi širitev raziskovalne infrastrukture. Slovenija se je vključila v evropsko raziskovalno infrastrukturo E-RIHS za dediščinsko znanost, hkrati pa postala tudi polnopravna članica CERN-a, ene najpomembnejših svetovnih raziskovalnih organizacij.

Na ministrstvu poudarjajo, da visoka stopnja odprtega dostopa pomeni večjo dostopnost znanstvenih rezultatov raziskovalcem, podjetjem in širši javnosti ter krepi mednarodno prepoznavnost slovenskega raziskovalnega prostora.

Mednarodno povezovanje in razvoj umetne inteligence

Poročilo kot eno pomembnejših prednosti Slovenije izpostavlja tudi vse večjo vlogo na področju znanstvene diplomacije. Slovenija je dejavno sodelovala v forumu Evropskega raziskovalnega prostora za globalni pristop k raziskavam in inovacijam, ministrstvo pa je pripravilo prvi nacionalni dokument, namenjen razvoju znanstvene diplomacije.

Država je obenem gostila tudi regionalno srečanje Unesca, posvečeno znanstveni diplomaciji na področju podnebnih sprememb, kar dodatno krepi njen položaj v mednarodnem raziskovalnem prostoru.

Evropska komisija posebej izpostavlja tudi vključevanje državljanov v raziskovalne projekte. Slovenija po ugotovitvah poročila sodi med države, ki največ pozornosti namenjajo t. i. občanski znanosti. To potrjuje tudi ponovna objava razpisa Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), namenjenega projektom aktivnega sodelovanja javnosti pri raziskovanju.

Napredek je zaznan tudi na področju umetne inteligence. Trenutno poteka priprava Nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030, katerega cilj je spodbuditi razvoj raziskav s področja umetne inteligence ter njeno širšo uporabo v znanstvenem in raziskovalnem okolju.

Dober kazalnik kakovosti slovenskega raziskovalnega dela ostaja tudi delež znanstvenih objav med desetimi odstotki najbolj citiranih na svetu. Ta znaša 6,95 odstotka, kar kaže na konkurenčnost dela slovenskih raziskovalcev v mednarodnem prostoru.

Največja težava ostajajo prenizka vlaganja

Kljub spodbudnim rezultatom Evropska komisija opozarja, da Slovenija še vedno namenja premalo sredstev raziskavam in razvoju.

Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj dosegajo 2,16 odstotka bruto domačega proizvoda, kar ostaja občutno pod evropskim ciljem treh odstotkov BDP. Posebej problematično ostaja javno financiranje raziskovalne dejavnosti, ki je po oceni Komisije še vedno nižje od povprečja držav Evropske unije.

Poslovni sektor za raziskave in razvoj nameni približno 1,5 odstotka BDP, vendar Evropska komisija opozarja, da to še ne zadostuje za hitrejši razvoj inovacijskega gospodarstva.

Po Evropskem inovacijskem indeksu Slovenija še naprej ostaja med državami, ki sodijo v skupino zmernih inovatork. Čeprav napreduje, ji do skupine evropskih inovacijskih voditeljic manjka predvsem več zasebnih vlaganj, hitrejši prenos znanja v gospodarstvo in več uspešnih visokotehnoloških podjetij.

Potrebno bo več tveganega kapitala in podjetniške dinamike

Poročilo opozarja tudi na pomanjkanje poslovne dinamike ter omejen dostop podjetij do tveganega kapitala. Evropski semester za leto 2025 Sloveniji priporoča okrepitev ukrepov za razvoj hitro rastočih podjetij ter izboljšanje pogojev za lastniško in tvegano financiranje raziskovalnih ter razvojnih projektov.

Komisija ocenjuje, da država še vedno ne izkorišča vseh svojih znanstvenih potencialov in ostaja razmeroma neprivlačna destinacija za zasebne vlagatelje, ki bi financirali raziskovalne projekte ali razvoj inovativnih podjetij.

Prav okrepitev sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom ostaja eno ključnih področij, kjer bi lahko Slovenija v prihodnjih letih naredila največji razvojni preskok.

Reforme naj bi prinesle rezultate v prihodnjih letih

Na ministrstvu poudarjajo, da je bilo v letu 2025 začetih več pomembnih sistemskih sprememb, katerih učinki bodo vidni šele v naslednjih letih.

Med ključnimi reformami izpostavljajo ustanovitev nove javne univerze v Novem mestu kot del procesa decentralizacije visokega šolstva, pripravo novega Zakona o visokem šolstvu, spremembe Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter oblikovanje nacionalnega okvira za krepitev raziskovalne varnosti.

Po oceni ministrstva Slovenija postopoma izboljšuje svojo raziskovalno uspešnost predvsem na področjih odprte znanosti, mednarodnega povezovanja in vključevanja javnosti v raziskovalno delo. Ob tem pa ostajajo največji razvojni izzivi nespremenjeni: prenizka javna in zasebna vlaganja v raziskave in razvoj, položaj države med zmernimi inovatorkami ter potreba po večji podjetniški dinamiki.

Evropska komisija zato ocenjuje, da bo uspešnost Slovenije v prihodnjih letih v veliki meri odvisna od tega, ali bodo napovedane reforme visokošolskega sistema, financiranja raziskav in razvoja ter spodbud za inovacije dejansko povečale konkurenčnost slovenskega raziskovalnega prostora in gospodarstva.