Evropska pobuda Child Shield za zaščito otrok pred škodljivimi posledicami pornografije

Evropska iniciativa za zaščito otrok, še posebej pred spletno pornografijo, je nastala pred približno tremi leti in združuje več kot 30 nevladnih organizacij iz 19 držav članic EU, ki se ukvarjamo s preprečevanjem negativnih posledic pornografije za otroke.

Ena od prednostnih nalog Evropske iniciative za zaščito otrok je spodbujanje zainteresiranih politikov v Evropi, naj ozaveščajo o uničujočem vplivu vsebine na spletu. Organizacije, ki sestavljamo članstvo iniciative, pozivamo, naj tema zaščite mladoletnikov na spletu postane prednostna naloga evropske politike ter politike držav članic.

Namen iniciative je zaščititi otroke s priznavanjem spletne pornografije kot vprašanja javnega zdravja ter podpiranjem izmenjave dobrih praks, virov in znanja po vsej celini.

Pornografija in javno zdravje

Raziskave kažejo, da je pornografija javnozdravstveno vprašanje, ker:

• objektivizira ženske in spodbuja spolne stereotipe in povečuje agresivno vedenje med spolnimi odnosi;
• povečuje razvoj spolne kompulzivnosti in zasvojenosti ter je škodljiva za možgane;
• ima resne posledice na oblikovanje pogleda na spolnost v ključnem obdobju psihoseksualnega razvoja mladih;
• škoduje samospoštovanju in samopodobi;
• zaostruje težave v odnosih in čustvene težave od mladostništva naprej;
• od mladostništva naprej spodbuja spolno disfunkcijo, ki se v odrasli dobi še poslabša zaradi možganske navajenosti na pornografsko vsebino.

Inštitut Integrum je od vsega začetka del iniciative. V zadnjih dveh letih smo v omenjeni iniciativi pripravljali dokument, s pomočjo katerega člani iniciative pozivajo zainteresirane nacionalne strani in politike, naj se vključijo v učinkovit boj proti pornografiji in njenim posledicam za otroke ter jih poskusijo v čim večji meri preprečiti.

V dokumentu opozarjamo na posledice uporabe pornografije, na razširjenost pornografije med mladimi po evropskih državah ter iščemo in izmenjujemo najboljše pravne rešitve in dobre prakse za zaščito otrok.

Tri ključna področja dela:

1. Skupina za klinične raziskave: Osredotoča se na zbiranje podatkov o uporabi pornografije, vplivu pornografije na zdravje ter na povezave med zasvojenostjo in duševnim zdravjem. To skupino med drugim sestavljajo strokovnjaki s področja psihologije in medicine.
2. Skupina za zagovorništvo: Vodi prizadevanja za spremembe politik, ki ščitijo otroke. To skupino sestavljajo politični in pravni strokovnjaki ter nevladniki z izkušnjami na področju zagovorništva.
3. Skupina za družino in otroke: Ukvarja se z dejanskim vplivom pornografije na življenje družin. To skupino sestavljajo organizacije v Evropi, ki podpirajo starše in šole pri preprečevanju pornografije z delavnicami in izobraževalnimi orodji.

Skupni dokument

Dokument vsebuje predstavitev razlogov, zakaj zasvojenost s pornografijo spada pod vprašanje javnega zdravja, predstavlja dobre prakse na področju pravnih ureditev v nekaterih naših sosednjih državah (za več o tem nam lahko pišete na [email protected]) in predlaga politikom, vladam ter civilnim organizacijam nekatere možne poti, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Snovalci iniciative se strinjamo, da imamo starši in drugi akterji temeljno vlogo pri zaščiti mladoletnikov pred pornografijo, vendar so potrebni tudi pravni ukrepi, ne glede na njihovo zapletenost (tehnologija, varstvo podatkov itd.). Zato je ključnega pomena tesno politično sodelovanje med strokovnjaki in ustreznimi nosilci odločanja.

Menimo, da je za boj proti pornografiji in preprečevanju njenih posledic za otroke treba storiti še veliko. Kot člani Evropske platforme za zaščito otrok pozivamo oblikovalce politik, vlade in civilne organizacije, naj to temo uvrstijo na vrh političnega dnevnega reda, in sicer:

1. Z vlaganjem v temeljitejše, opisne znanstvene študije o uporabi pornografije pri otrocih, zlasti najstnikih

Okrepiti je treba raziskave o tem, kako pogosta je zasvojenost s pornografijo med mladimi. Prav tako je treba bolje razumeti, kako strokovnjaki opredeljujejo tovrstno odvisnost in kako jo razlagajo. Pomembno je tudi prepoznati osebnostne lastnosti ali šibkosti posameznikov, ki lahko vodijo do negativnih posledic uporabe, kot sta zasvojenost ali nasilno spolno vedenje.

2. S prilagoditvijo politik javnega zdravja

Vključitev pornografije na seznam zasvojenosti v mednarodnih klasifikacijah duševnega zdravja (WHO; APA). Povečanje nadzora in blokiranje pornografskih spletnih mest. Razvoj nacionalnih preventivnih programov o uporabi pornografije in njenih fizičnih, psiholoških in psihosocialnih posledicah ter vzpostavitev specializiranih enot za zdravljenje odvisnosti od pornografije na oddelkih za javno zdravje.

3. S širjenjem ozaveščenosti in podpiranjem vseh pobud, katerih cilj je opozarjanje na posledice uporabe pornografije

Potrebna je večja ozaveščenost v javnih prostorih na lokalni, regionalni in evropski ravni ter vključitev predmetov o razumevanju in soočanju z negativnimi posledicami uporabe pornografije v univerzitetne programe (npr. medicina, psihologija, izobraževanje).

4. Z razvojem politik in zakonodaje EU, ki učinkovito ščiti otroke pred izpostavljenostjo in zlorabo spletnih pornografskih vsebin

To zajema privzeto vključen starševski nadzor na napravah in storitvah, obvezno preverjanje starosti, dopolnitev evropske uredbe z vključitvijo pornografije kot dejavnika, ki veča število spolnih zlorab otrok, ter okrepljeno sodelovanje med vladami, internetnimi strežniki ter civilno družbo.

5. S podporo otrokom, staršem in šolam ter s spremljanjem in prilagajanjem njihovih dobrih praks

V mislih imamo predvsem prepoved uporabe pametnih telefonov, mobilnih telefonov ali drugih povezanih naprav v šolskih prostorih ter filtriranje vsebin v šolah in na javnih mestih.

Starši in drugi akterji imamo temeljno vlogo pri zaščiti mladoletnikov pred pornografijo, vendar so potrebni tudi pravni ukrepi.

Predstavitev evropskim poslancem

Inštitut Integrum omenjene pobude in dokument ravno v teh dneh predstavlja tudi slovenskim poslancem, ki so bili izbrani za delovanje v Evropskem parlamentu. Na naše povabilo za srečanje, kjer jim predstavimo pomembnost delovanja na tem področju in možne smernice iz pripravljenega dokumenta, se jih je (zaenkrat) odzvalo pet (Marjan Šarec, Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič in Matej Tonin). Želimo si, da bi bili tudi naši predstavniki v Evropskem parlamentu ozaveščeni in sami pobudniki za pomembna vprašanja, povezana z življenji naših otrok.

Ena od pomembnih prednostnih nalog je povzeta v izjavi predsednika FAFCE, organizacije, ki koordinira omenjeno iniciativo: »Ponovno poudarjamo tudi, da so institucije dolžne zagotoviti, da otroci niso potrošniki škodljivega gradiva na spletu. Izpostavljenost otrok pornografiji je že oblika spletne spolne zlorabe, ki jo naša družba dopušča. Ker tehnologije, kot je umetna inteligenca, napredujejo hitreje kot naši etični in družbeni pogovori, nam grozi, da bomo zaspali v moralni krizi. To je bitka, ki zahteva boj na obeh frontah. Prihodnje generacije so odvisne od naše zmage.«

Izpostavljenost otrok pornografiji je že oblika spletne spolne zlorabe, ki jo naša družba dopušča.

(D171: 56-57)