Evropski poslanci sprejeli zakonodajo, ki vas bo udarila po žepu za ogljični odtis vašega avta in hiše
Evropski poslanci so sprejeli reformo sistema EU za trgovanje z emisijami, ki vključuje letalstvo in pomorstvo, mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah in nov Socialni sklad za podnebje. Sektorji, ki sodijo v ETS (težka industrija, proizvajalci energije in letalstvo, po novem pa bo tudi pomorski promet), bodo do leta 2030 zmanjšali emisije za 62 odstotkov v primerjavi z letom 2005.
Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so potrdili dogovor o več ključnih zakonodajnih aktih v okviru svežnja "Pripravljeni na 55 do leta 2030". Dogovor so z državami članicami dosegli konec leta 2022. Gre za načrt Evropske unije, da bi v skladu z evropskimi podnebnimi pravili v primerjavi z letom 1990 do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšali za najmanj 55 %.
Reforma sistema trgovanja z emisijami, katere cilji so se tako še povišali, saj se morajo v primerjavi z letom 2005 emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 62 %, vključuje tudi postopno opustitev brezplačnih pravic za podjetja v obdobju od leta 2026 do leta 2034. Uveden bo nov sistem trgovanja z emisijami II za gorivo za cestni promet in stavbe, s katerim se bo določala cena emisij toplogrednih plinov v teh sektorjih.
Sprejet je bil tudi predlog, naj se v sistem trgovanja z emisijami prvič vključijo tudi emisije toplogrednih plinov iz pomorskega sektorja. Enako velja za revizijo sistema trgovanja z emisijami za letalstvo. Brezplačne pravice za sektor letalstva bodo tako do leta 2026 postopno odpravljene, spodbujala pa se bo uporaba trajnostnih letalskih goriv.
Od leta 2027 pa bodo morala tudi gospodinjstva plačevati za svoje emisije CO2 zaradi prometa in ogrevanja stavb, se je strinjal Evropski parlament v svojem svežnju okoljskih ukrepov.
Najbolj inovativen ukrep – čeprav tudi politično sporen – je namreč vzpostavitev vzporednega trga za emisije iz prometa in ogrevanja zgradb. To bo povzročilo tudi naraščajoče stroške, ki se bodo prenašali na potrošnike na črpalkah in na računih za ogrevanje gospodinjstev.
Da bi se izognili nepoštenemu pritisku na posameznike, so se poslanci Evropskega parlamenta in države članice strinjali, da bo sistem začel veljati šele leta 2027 in ga je mogoče preložiti za eno leto, če bodo cene energije visoke. Določena je tudi zgornja meja 45 EUR/tono CO2. Za primerjavo, letos je cena za podjetja presegla 100 evrov na tono.
O obravnavani tematiki smo na Domovini že pisali.
Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so potrdili dogovor o več ključnih zakonodajnih aktih v okviru svežnja "Pripravljeni na 55 do leta 2030". Dogovor so z državami članicami dosegli konec leta 2022. Gre za načrt Evropske unije, da bi v skladu z evropskimi podnebnimi pravili v primerjavi z letom 1990 do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšali za najmanj 55 %.
Reforma sistema trgovanja z emisijami, katere cilji so se tako še povišali, saj se morajo v primerjavi z letom 2005 emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 62 %, vključuje tudi postopno opustitev brezplačnih pravic za podjetja v obdobju od leta 2026 do leta 2034. Uveden bo nov sistem trgovanja z emisijami II za gorivo za cestni promet in stavbe, s katerim se bo določala cena emisij toplogrednih plinov v teh sektorjih.
Sprejet je bil tudi predlog, naj se v sistem trgovanja z emisijami prvič vključijo tudi emisije toplogrednih plinov iz pomorskega sektorja. Enako velja za revizijo sistema trgovanja z emisijami za letalstvo. Brezplačne pravice za sektor letalstva bodo tako do leta 2026 postopno odpravljene, spodbujala pa se bo uporaba trajnostnih letalskih goriv.
Od leta 2027 pa bodo morala tudi gospodinjstva plačevati za svoje emisije CO2 zaradi prometa in ogrevanja stavb, se je strinjal Evropski parlament v svojem svežnju okoljskih ukrepov.
Podnebna sveta trojica v EP je pod streho:
1. reforma trgovanja z emisijami in tudi širitev na pomorstvo pa promet in zgradbe
2. posebna ogljična dajatev pri uvozu izdelkov, kot je jeklo, iz držav z manj strogimi pravili
3. 87-milijardni podnebni sklad za pomoč ranljivim.
— Peter Žerjavič, Delo ???????? (@ZerjavicDelo) April 18, 2023
Najbolj inovativen ukrep – čeprav tudi politično sporen – je namreč vzpostavitev vzporednega trga za emisije iz prometa in ogrevanja zgradb. To bo povzročilo tudi naraščajoče stroške, ki se bodo prenašali na potrošnike na črpalkah in na računih za ogrevanje gospodinjstev.
Da bi se izognili nepoštenemu pritisku na posameznike, so se poslanci Evropskega parlamenta in države članice strinjali, da bo sistem začel veljati šele leta 2027 in ga je mogoče preložiti za eno leto, če bodo cene energije visoke. Določena je tudi zgornja meja 45 EUR/tono CO2. Za primerjavo, letos je cena za podjetja presegla 100 evrov na tono.
O obravnavani tematiki smo na Domovini že pisali.
Povezani članki
Zadnje objave
Bogomil Ferfila: »To je bil predvsem referendum o Trumpu«
9. 11. 2026 ob 20:07
Od torka manj za gorivo: rezervoar bencina cenejši za šest evrov
9. 11. 2026 ob 19:06
Koroška tri leta po poplavah še vedno čaka na ključne zaščitne ukrepe
9. 11. 2026 ob 16:52
Svet EU je Sloveniji odobril nižje trošarine na bencin in dizel
9. 11. 2026 ob 16:51
Destabilizacija Afriškega roga, krepitev Al-Kajde
9. 11. 2026 ob 14:25
Na Češkem zapor za rdečo zvezdo, v Sloveniji ji posvečamo koncerte
9. 11. 2026 ob 13:55
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
3 komentarjev
marko272
Članek ne omenja pobude, da se izpusti zaračunavajo tudi za izdelke iz uvoza. Tako bo pritisk tudi na proizvajalce iz drugih držav, da zmanjšajo izpuste.
Glede na nezmanjševanje izpustov pa vidimo, da zgolj pozivi k čistejšemu obnašanju ne pomagajo. Očitno je potrebno onesnaževanje plačati, da se bomo problema resno lotili.
Občasni
Pobuda zaračunavanja uvoza ni nič drugega, kot še en dodaten davek, ki nam bo grenil življenja. Industrija se iz Kitajske ne bo preselila nazaj v EU, cene izdelkov se bojo nekoliko dvignile, breme dajatve bo padlo na nas in Kitajska bo še naprej šla po svoji poti. Prebivalci EU bomo pa pač mogli upati na morebiten obvod te bedaste dajatve (kot je npr. preusmeritev paketov skozi NL zaradi nižje carine). Očitno panika globalne spremembe klime zamegli besedo GLOBALNE. EU je leta 2021 predstavljala zgolj 7,5% izpusta CO2 na globalni ravni (vir: https://ourworldindata.org/grapher/annual-co-emissions-by-region). Kaj natanko, menite, se bi zgodilo z globalnim problemom, če bi se teh 7,5% spravilo na 0%? Ob tem velja upoštevati, da se Azija niti slučajno ne ustavlja z izpusti, medtem ko je EU v zadnjih 10 letih svoje izpuste zmanjšala za 19% (primerjava 2010 in 2021).
rasputin
EU bo samo sebe likvidirala. Ne more 5% svetovnega prebivalstva rešiti planeta s samomorilskimi ukrepi.
Kot kaže, je moto Bruslja zares: Save the planet, kill yourself!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.