Golobova zapuščina vse dražja: proračunska luknja že presegla 1,3 milijarde evrov

Državne finance so tudi po sedmih mesecih letošnjega leta globoko v rdečih številkah. Najnovejši podatki Ministrstva za finance kažejo, da je proračunski primanjkljaj do konca julija dosegel 1,321 milijarde evrov, kar je več kot tretjino milijarde evrov več kot v enakem obdobju lani. Čeprav davčni prihodki še naprej rastejo, rast javne porabe ostaja še hitrejša.

Številke potrjujejo trend, ki se je oblikoval že v času vlade Roberta Goloba: javna poraba se povečuje hitreje od prihodkov, zaradi česar se primanjkljaj iz meseca v mesec poglablja. Nova vlada tako prevzema javne finance, ki jih zaznamujejo visoki izdatki in vse manj manevrskega prostora.

Odhodki rastejo hitreje od prihodkov

V prvih sedmih mesecih leta je država zbrala 8,9 milijarde evrov prihodkov, medtem ko so odhodki dosegli 10,2 milijarde evrov. Primanjkljaj je zato narasel na 1,321 milijarde evrov, kar je 355,5 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani.

Posebej zgovoren je podatek o dinamiki. Medtem ko so se prihodki povečali za 9,4 odstotka, so odhodki zrasli za kar 12,3 odstotka. To pomeni, da država porablja bistveno hitreje kot rastejo njeni prihodki.

Do konca julija je bilo porabljenih že 58 odstotkov vseh za letos načrtovanih odhodkov, pobranih pa 57,3 odstotka načrtovanih prihodkov.

Medtem ko so se prihodki povečali za 9,4 odstotka, so odhodki zrasli za kar 12,3 odstotka. To pomeni, da država porablja bistveno hitreje, kot rastejo njeni prihodki.

Visoki prihodki ne zadoščajo

Država letos pobira več davkov kot lani. Davčni prihodki so dosegli 7,8 milijarde evrov, največ pa še naprej prispeva davek na dodano vrednost.

Iz DDV se je v proračun steklo 3,5 milijarde evrov, kar je 12 odstotkov več kot lani. Prihodki od dohodnine so znašali 1,2 milijarde evrov, prav tako okoli 1,2 milijarde evrov pa je država pobrala iz davka od dohodkov pravnih oseb, kjer je bila rast več kot 20-odstotna.

Na ministrstvu višje prihodke pripisujejo predvsem visoki zaposlenosti, rasti plač in dobremu poslovanju podjetij. Kljub temu povečani davčni prilivi niso uspeli slediti še hitrejši rasti državne porabe.

Več denarja za pokojnine, zdravstvo in investicije

Med največjimi proračunskimi izdatki ostajajo socialni transferji ter financiranje pokojninske in zdravstvene blagajne.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država namenila 1,3 milijarde evrov, kar je več kot deset odstotkov več kot lani. V pokojninsko in zdravstveno blagajno je iz proračuna nakazala 1,4 milijarde evrov, pri čemer je največji del – 1,1 milijarde evrov – prejel Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Povečujejo se tudi investicijski odhodki. Za investicije je bilo namenjenih 756,5 milijona evrov, kar predstavlja skoraj četrtino več kot v enakem obdobju lani. Del tega povečanja predstavljajo investicijski transferji javnim zavodom, predvsem v zdravstvu in šolstvu.

Slika, ki se je oblikovala že v prejšnjem mandatu

Podatki so nadaljevanje trenda iz prve polovice leta. Že po šestih mesecih je proračunski primanjkljaj znašal skoraj 1,2 milijarde evrov, zdaj pa je presegel 1,3 milijarde.

V času vlade Roberta Goloba se je javna poraba občutno povečala zaradi številnih novih obveznosti države, višjih plač v javnem sektorju, rasti socialnih transferjev in drugih proračunskih izdatkov. Posledice takšne fiskalne politike se kažejo tudi v letošnjih številkah, saj rast prihodkov ne dohaja več rasti porabe.

Čeprav so posamezni izdatki, kot so pokojnine, zdravstvo in investicije pomembni za delovanje države, ostaja odprto vprašanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Višji primanjkljaj pomeni večje potrebe po zadolževanju ali omejevanju prihodnjih proračunskih izdatkov.

Ob dejstvu, da se gospodarska rast v Sloveniji umirja, gospodarstvo pa opozarja na potrebo po bolj konkurenčnem poslovnem okolju, postaja stabilizacija javnih financ eden ključnih izzivov nove vlade. Julijske številke so opozorilo, da bo odpravljanje posledic pretekle fiskalne politike zahtevalo zahtevne odločitve in precejšnjo proračunsko disciplino.