Golobovi povrnili POP TV-ju in Kanalu A, kar jima gre

Kritični spremljevalci medijev, v tem primeru gledalci, se dostikrat sprašujejo, kako je mogoče, da določeni medij, televizija ... tako očitno forsira nekega politika, stranko ali opcijo na račun druge, ter kakšen interes je za tem. Pogosto sledijo tipične slovenske razlage o levih in desnih, ideološki naravnanosti novinarjev in podobno. In če do neke mere to drži za informativni program RTV Slovenija oziroma sovpada s tamkajšnjo dolgoletno selekcijo (levega) novinarskega kadra, pa gre v večini primerov za čisto poslovni interes. Ko je lansko jesen najbolj obiskana slovenska spletna stran, 24ur.com, začela v živo prenašati dobro marketinško naštudirane novinarske konference direktorja enega od številnih državnih podjetij, Roberta Goloba, ki se mu je ravno takrat iztekal mandat na čelu Gen-I-ja, so se mnogi spraševali, kaj se vendar dogaja. Osrednji mediji pač nimajo praks prenašati tiskovk kar enih podjetij. Odgovor so dobili nekaj mesecev kasneje: Robert Golob je napovedal naskok na državno oblast – po formuli, ki smo jo videli že nekajkrat. Tudi v tem primeru med poznavalci velja prepričanje, da je politik Robert Golob čisti medijski produkt, izbranec, ki mu je bila dodeljena nesorazmerno velika količina medijske pozornosti, večinoma tiste pozitivne, ki politika gradi, in ne ubija. Pri tem je prednjačila največja komercialna televizija in poznavalci medijsko-poslovne scene so že takrat namigovali na poslovni interes, da Janša pade in za njim pride kdo bolj dojemljiv za interese tistih, ki lahko odpirajo poti do medijskega prostora. Nadvse zanimivo je, da se je v tem kontekstu omenjala ravno Telekomova tožba proti POP TV-ju in Kanalu A zaradi domnevnega izkoriščanja monopolnega položaja na trgu. Tovrstni očitki na PRO Plus letijo sicer že leta, ko je denimo šlo za rezanje oglaševalskega kolača. A PRO Plus je v Sloveniji kljub temu pred desetletjem doživljal težke poslovne čase in več let tolkel tudi izgubo. Vse pa se je obrnilo konec leta 2016, ko so sklenili izjemno donosne pogodbe o vključitvi njihovih programov v sistem največjega telekomunikacijskega operaterja v državi (ter tudi z drugimi operaterji), hkrati pa sta POP TV in Kanal A prenehala oddajati preko prizemne mreže oddajnikov, kar pomeni, da se ju ni več dalo spremljati po antenah. Predvsem manjši operaterji so takrat ječali pod bremenom, a si zavrnitve teh komercialnih TV programov niso mogli privoščiti. Ni treba omenjati dvakrat, da so se poslovne bilance PRO Plusa po letu 2016 bistveno popravile. Telekomova tožba, ki je izpodbijala te za POP TV in Kanal A tako donosne pogodbe, je torej zdaj s strani Golobovih ljudi umaknjena, odločitev pa zagotovo dobro pokrita z raznimi strokovnimi mnenji oz. presojami. Ravnanja v stilu "roka roko umije" pač ne puščajo pisnih sledi in so zato praktično nedokazljiva. Lahko zgolj o njih sklepamo oziroma jih prepoznavamo iz ponavljajočih se vzorcev, katerih končni rezultat je pričakovan oz. predvidljiv. Kot je bilo predvidljivo, da bo po Golobovem prevzemu oblasti za POP TV in Kanal A neprijetna tožba državnega Telekoma nekako dočakala svoj predčasen konec.