Hladna prha s strani Avstrije: “Razmere v Evropi povsem jasno kažejo, da je zaščita zunanjih meja neuspešna, zato širitve ne more biti"

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je nedavno preživela interpelacijo v državnem zboru, v kateri je zatrjevala, da navkljub odstranjevanju ograje z meje s Hrvaško in 150 odstotnemu porastu nezakonitih migracij varovanje slovenske in schengenske meje uspešno in učinkovito.

Obenem pa naj bi s 1. januarjem 2023 glavno breme s prenosom varovanja zunanje meje EU-ja tako ali tako prevzela Hrvaška.

A hladna prha glede tega prihaja iz Avstrije. Tamkajšnji notranji minister Gerhard Karner je namreč za časnik Kurier dejal, da ko sistem zunanjih meja ne deluje, ni primeren čas za glasovanje o širitvi schengenskega območja. Enako stališče je ponovil še ob gostovanju na radijski postaji Ö1. “Razmere v Evropi povsem jasno kažejo, da je zaščita zunanjih meja neuspešna in če sistem ne deluje, se ga ne sme širiti,” je dejal.

Karnerjeve izjave je potrebno razumeti v kontesktu povečanih prihodov nezakonitih migrantov v Avstrijo v zadnjem obdobju. Od začetka leta so namreč Avstrijci zabeležili več kot 90.000 prihodov migrantov, od katerih jih 75.000 ni bilo registriranih v nobeni drugi državi EU.

Do glasovanja o vstopu Bolgarije, Hrvaške in Romunije v schengensko območje naj bi predvidoma prišlo 8. decembra ob zasedanju notranjih ministrov EU.

Da je pri varovanju slovensko-hrvaške meje, ki je tudi schengenska meja, v praksi marsikaj drugače, kot je v državnem zboru zatrjevala ministrica Bobnarjeva, smo s pričevanji s terena predstavili tudi v našem članku: Ministrica Bobnarjeva si zatiska oči pred ilegalnimi migracijami, ob tem pa cvetijo zlorabe azila in tihotapstvo ljudi.