Inovativni dijaki, ki razmišljajo izven okvirov

Na Gospodarski zbornici Slovenije je 15. maja potekal finale nacionalnega tekmovanja Moje podjetje. Dijaki so se pomerili že dvanajstič, tokrat je sodelovalo skoraj 900 dijakov in dijakinj iz 29 srednjih šol po Sloveniji. Tekmovanje predstavlja vrhunec izjemnega programa Moje podjetje, ki ga izvaja Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih Junior Achievement (JA) Slovenija po licenci Junior Achievement Worldwide.  

Moje podjetje je učni program za srednješolce, v katerem dijaki preko šolskega leta izkusijo vse faze vodenja podjetja – od ustanovitve do zaprtja (likvidacije). Nazadnje pa sledi finale programa, sejem dijaških podjetij in razglasitev zmagovalcev. Zmagovalci nacionalnega programa se uvrstijo na evropsko tekmovanje »Company of the year competition«. Letos bodo zmagovalci v Atenah tekmovali z vrstniki iz drugih evropskih držav. Tekmovanje vsako leto organizira druga članica mreže JA Europe. Po podatkih iz leta 2022 je JA Worlwide dosegel več kot 15 milijonov mladih v več kot 100 državah po svetu – gre torej za eno največjih in najvplivnejših mladinskih nevladnih organizacij na svetu. 

Še pred razglasitvijo zmagovalcev in podelitvijo naziva »dijaško podjetje leta« smo si ogledali stojnice vseh 25 finalistov, ki so bili na regionalnih tekmovanjih izbrani med 190 dijaškimi podjetji. Priznanja so bila podeljena še v 12 kategorijah, kot so na primer najbolj izviren slovenski izdelek, najboljši reklamni film in najbolj inovativen prehranski izdelek.  

Brezžični polnilec 

Omenimo le nekaj izdelkov. Na stojnici podjetja WoodCharge, ki deluje v okviru͏ Srednje elektro-računalniške šole Maribor, so nam pokazali stojalo za polnjenje mobilnega telefona, ki se lahko namesti ob vtičnico, telefon pa se lahko polni tudi brezžično. Podjetnice so nam povedale, da je na trgu veliko plastičnih izdelkov, njim pa se zdi les boljša izbira za okolje. »To ni le polnilec, to je kos narave na tvoji mizi,« so prepričane dijakinje.  

Na stojnici podjetja Thermal Guard, ki ga sestavljajo dijaki četrtega letnika srednje strokovne šole na Gimnaziji Jurija Vege Idrija, smo spoznali izdelek, ki računalnikom omogoča učinkovito in tiho delovanje. Gre za hladilni sistem oziroma za hladilne kanale, ki preusmerijo zrak iz že nameščenih ventilatorjev. »Prednost hladilnih kanalov je, da manjšajo porabo energije in so cenovno ugodnejši kot vodno hlajenje. Podaljšujejo življenjsko dobo komponent,« nam je povedala dijakinja in dodala, da se je na testu temperature grafične kartice ta znižala za 14 stopinj Celzija.  

Stojnica podjetja Safe place iz Srednje šole za lesarstvo je bila zelo zanimiva, saj je bilo na prvi pogled videti, da gre za navadne kose pohištva, potem pa se je izkazalo, da ni tako. »Izdelujemo pohištvo, ki v sebi skriva prostore, kamor lahko skrijete svoje dragocenosti,« nam je povedal dijak, ki je pokazal leseno skledo, leseno polico in dvojno dno predala. »Problema smo se lotili resno in osebno,« je zagotovil direktor.  

Predstavilo se nam je tudi podjetje Talia iz Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, ki je socialno podjetje in v družbo vključuje osebe z intelektualno oviro. Sodelujejo tudi z Varstveno delovnim centrom Zasavje, ovirane osebe spremljajo na razne prireditve. Podjetje je naravnano tako, da omogoča vračanje ljudi v družbo. »Delamo na tem, da bo družba bolj povezana in da se bo socialna mreža razširila,« je dijakinja izrazila željo, da bi ideja zaživela po celotni Sloveniji.  

»To ni le polnilec, to je kos narave na tvoji mizi.« 

Leseni ojačevalec zvoka

»Izdelujemo leseni ojačevalec za zvok, ki je namenjen telefonom,« nam je povedal predstavnik podjetja Sound & Round iz Srednje šole za lesarstvo. »V režo se postavi telefon in zvok se ojača za sedem decibelov,« je pojasnil način delovanja njihovega izdelka. Ojačevalec deluje brez elektrike ali povezave Bluetooth, je okolju prijazen, estetski, trpežen in neškodljiv za sluh. Prodali so že 23 ojačevalcev, na zalogi pa jih imajo še enkrat toliko. Načrtujejo povezavo z zavodi za gluhe in naglušne po Sloveniji, svojo prepoznavnost pa želijo doseči tudi preko platforme Kickstarter.  

Hup je dijaško podjetje, ki se ukvarja z izdelavo in prodajo inovativnih grelcev za roke. »Idejo smo dobili na smučanju, ko nas je zeblo v roke,« nam je povedal dijak SŠTS Šiška. Zaradi narave delovanja se toplota razporedi po celotni površini. Grelce napajajo baterije AA z avtonomijo od dve do pet ur; baterije se preprosto zamenjajo, kar je glavna prednost pred konkurenco. Izdelek odlikuje lastno razvita tehnologija grelcev QRH (Quick Resistor Heaters).  

Dijaki ŠC Celje so predstavili podjetje iCare, ki je razvilo prototip robota, ki spremlja vitalne funkcije, omogoča glasovno upravljanje in nudi socialno interakcijo. »S svojim podjetjem rešujemo problem domov starejših, ki imajo pomanjkanje kadra. Ustanovam bi prodali naše avtonomne robote, hkrati pa bi nudili tudi prodajo in najem fizičnim osebam,« nam je generalni direktor prikazal, kako bi starim staršem robot lahko služil kot pomočnik. Med drugim je izpostavil funkcijo za pravilno jemanje zdravil, imel pa bi tudi projektor za videoklice. Za osnovo so vzeli robota svojih predhodnikov, ki so lansko leto na svetovnem prvenstvu osvojili 1. mesto v kategoriji reševanja.  

Ekofertil (BIC Ljubljana, Živilska in naravovarstvena šola) je predstavil dva izdelka: Mineralček, ki vsebuje kalcij, in Biozid, ki se bori proti mravljam, listnim ušem in drugim nadlogam. »Naši produkti vsebujejo samo naravne sestavine, v njih ni nevarnih kemikalij,« je predstavnica podjetja povedala o izdelku, ki zagotavlja bogato prst in je brez nevarnih snovi. »Verjamemo, da je skrb za prst, v kateri raste naša hrana, prvi korak k bolj zdravemu svetu,« je poudarila.  

»Izdelujemo leseni ojačevalec za zvok, ki je namenjen telefonom,« nam je povedal predstavnik podjetja Sound & Round. »V režo se postavi telefon in zvok se ojača za sedem decibelov.« 

Mazilo za konjska kopita 

Podjetje Horses and hooves (BC Naklo) je predstavilo mazilo za konjska kopita. »Želele smo ustvariti nekaj novega, predvsem pa pomagati konjem, ki imajo težave s kopiti, zato smo ustvarile mazilo, ki zdravi kopitno gnilobo,« je pojasnila ena od predstavnic podjetja in poudarila, da so vse sestavine naravne – mazilo lahko uporabljajo tudi ljudje.  

Na SŠTS Šiška so ustanovili podjetje miniWhill, ki se ukvarja z razvojem, promocijo in prodajo nove vrste bolj ergonomičnih, manjših, lažjih in cenejših igričarskih kontrolerjev za videoigre z avtomobili. »Ima večji nadzor nad vožnjo kot navadni kontrolerji,« je povedal predstavnik. MiniWhill je boljša izbira tudi zaradi dostopnejše cene – volani in drugi pripomočki so namreč dragi. V podjetju je zaposlenih šest dijakov, ki so prodajali delnice in dobili 180 evrov začetnega kapitala, s katerim so kupili komponente za produkt. Dele so 3D tiskali doma in v šoli.  

Podjetje Moč sadja (SŠOF) se je predstavilo s proizvodnjo vrečk suhega sadja. »Želeli smo se fokusirati na nekaj, kar nas združuje – in to je zdravo življenje,« je dejal predstavnik podjetja in povedal, da so naredili štiri različne vrečke, vsaka ima različen namen: Fokus, Sijoča koža, Imunski sistem in prebava ter Energijski booster. »Izbirali smo sadje, ki ga navadno ni na policah s suhim sadjem – imamo eksotično sadje, kot je kivi, kaki, melona in ananas,« je povedal predstavnik. Sadju dodajo tudi posebne začimbe. Prodali so že okrog 130 vrečk in zaslužili okoli 450 evrov.  

Največji izdelek na sejmu pa je bil avtomatiziran kokošnjak, ki ga je izdelalo podjetje Prokura (ŠC Škofja Loka, SŠ za lesarstvo). Lastnik kokoši se lahko za cel teden brez skrbi odpravi na dopust – kokoši bodo na varnem in nahranjene. Predstavnik je povedal, da so imeli v mislih predvsem samooskrbo. Na tekmovanju so osvojili 1. mesto za najboljši reklamni film in 3. mesto za nagrado re-power your future.  

Vsa podjetja in izdelki so na ogled na spletni strani jaslovenija.si. Žirija se je letos odločila, da tretje mesto pripade podjetju MiniWhill, d. d., drugo mesto je osvojilo podjetje Moč sadja, d. d., naziv 'podjetja leta 2025' pa so osvojili dijaki podjetja Sound & Round, d. d. Zmagovalno podjetje vodijo dijaki Ažbe Jereb (vodja ekipe), Tobija Štalec (vodja proizvodnje), Jan Bernik (vodja prodaje in marketinga) ter Matic Demšar (vodja financ in administrator). Njihovo delo sta spremljala mentor prof. Peter Kurnik in strokovni mentor prof. Klemen Mezeg. 

Največji izdelek na sejmu pa je bil avtomatiziran kokošnjak, ki ga je izdelalo podjetje Prokura. Lastnik kokoši se lahko za cel teden brez skrbi odpravi na dopust – kokoši bodo na varnem in nahranjene. 

6,5 milijona mladih 

Direktorica zavoda JA Slovenija, Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih, Maja Juršič nam je povedala, da je svetovna organizacija JA začela delovati že leta 1919 – v Ameriki je bila razvita z namenom spodbujanja podjetništva. »Evropska pisarna je tista, ki je sedaj najmočnejša, letno dosežemo že 6,5 milijona mladih,« je povedala Juršičeva, ki se je projektu priključila po naključju; ko sta Anton Kokalj in Jožica Rejec ustanavljala zavod, je pomagala pri prevajanju. Kasneje se je prijavila na razpis in postala vodja projekta. »Pomembno je, da mlade poučujemo o podjetništvu – in to ne z vidika, da bi vsi postali podjetniki. Pomembno se mi zdi, da mladim damo veščine podjetnosti, da se bodo lažje vklopili v prve službe in pridobili prve delovne izkušnje,« je pojasnila. Tako bodo tudi lažje razumeli delodajalca, lažje bodo komunicirali in se prilagodili.  

Izkušnja je pomembna tudi za delodajalce. S programom Moje podjetje prispevajo tudi k slovenskim podjetjem, ki bodo dobila bolje opremljene zaposlene. Juršičeva je še poudarila, da so učitelji steber njihovega programa, hkrati pa bi dogodek težko izpeljali tudi brez alumnov, ki so v veliko pomoč. Pobudnik in ustanovitelj Anton Kokalj je bil učitelj na strokovni šoli, kjer je opazil, da mlade do določene mere pripravijo na stroko, ne pripravijo pa jih na to, da bi si s svojim znanjem ustvarili delovno mesto in omogočili preživetje. Srečal je nekoga, ki je program vzpostavljal na Norveškem, in se odločil, da se program uvede tudi v naših šolah. »Začeli smo s sedmimi šolami, potem pa se je število počasi povečevalo,« je pripovedoval o začetkih programa v Sloveniji in ob tem poudaril, da je zelo pomembno, da so na šolah učitelji, ki so se pripravljeni spopasti s tem programom, ki je zelo zahteven.  

»Pravi čudež je, da je zadeva do danes preživela,« je dejal Kokalj in pojasnil, da so finančno povsem nepodprti s strani države, na srečo jih podprejo nekateri podjetniki. Drugod te programe podpira tudi država, sploh v baltskih državah. A tudi v Sloveniji kljub vsem oviram število dijakov raste, celotna ekipa pa je nadvse hvaležna učiteljem. »Dijaki v okviru programa pridejo od ideje do izvedbe, naučiti se morajo marketinga in prodaje, pa tudi obračunavanja davka in zaprtja podjetja,« je še naštel nekaj veščin, ki jih dijaki pridobijo v kompleksnem programu.  

Kot zavod imajo tudi usposabljanja za mentorje – učitelje, imajo več usposabljanj za različne faze projekta. Dijaki morajo imeti tudi zunanjega mentorja iz lokalnega podjetja, ki jih poduči, kako stvari potekajo v podjetniškem svetu. Kokalj je poudaril, da so nekatera dijaška podjetja oziroma izdelki zares uspeli in se obdržali na trgu – med njimi blagovna znamka Teglc.  

Anton Kokalj je bil učitelj na strokovni šoli, kjer je opazil, da mlade do določene mere pripravijo na stroko, ne pripravijo pa jih na to, da bi si s svojim znanjem ustvarili delovno mesto in omogočili preživetje. 

Učenje s prakso 

Jožica Rejec, ki ji je Združenje Manager leta 2017 podelilo priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta, je poleg Kokalja soustanoviteljica zavoda. Večja stopnica pri razvijanju zavoda je bila po njenih besedah, ko je evropska pisarna pridobila širši projekt z Evropskim inštitutom za tehnologijo in razvoj. Takrat so vključili tudi njih in tako so lahko zaposlili Majo Juršič. Potem pa so spet s pomočjo evropske pisarne in sodelovanjem fundacije Unicredit banke zaposlili še Magdaleno Pogač. »Če je večja podpora, je tudi večje število udeležencev,« je pojasnila. Po njenih besedah program omogoča izjemno izkušnjo. »Gre za učenje skozi delo, s prakso – največ se naučimo na napakah, sploh ko jih rešimo ali pa pridemo do še boljše rešitve, takrat tudi zrastemo,« je dejala in dodala, da nekateri skozi to izkušnjo ugotovijo, da se bodo raje posvetili stroki; prav zaradi te izkušnje so tam toliko bolj uspešni.  

Rejčeva je vsem dijakom čestitala za vztrajnost, za učenje na napakah in se zahvalila mentorjem, ki so dijake pripeljali na cilj. Zahvalila se je tudi komisiji, katere edino plačilo je navdušenje. Vsem drugim dijakom, ki so na tekmovanju morda pričakovali več, pa je sporočila: »Izhajajte iz tega, kar ste doslej ustvarili. Tukaj so zares prekrasne rešitve in iz tega peljite naprej takšno ali drugačno pot, na kateri vam želim zares veliko uspehov.«  

Prisotne je nagovoril tudi Salvatore Nigro, CEO JA Europe: »Vsi, ki se spominjate trenutka, ko se vam je utrnila edinstvena zamisel za podjetje in storitev, ne pozabite tega. Pomislite, da je takšnih po Evropi še 400.000. 400.000 mladih je od septembra lani doživelo prav takšen dogodek oz. trenutek,« je dejal in poudaril, da zamisli niso za to, da ostanejo zaprte nekje na temnem, razmišljati morate nekonvencionalno, drugače kot ostali (»out of the box«). Dijakom je povedal, da se morajo kot podjetniki držati treh načel: »Razmišljati morate velikopotezno, nikar ne dovolite, da bi vam kdo rekel ne – ne ni odgovor. Če vam rečejo, da to ne bo šlo, da je že na trgu, da je to nekaj norega, jih nikar ne poslušajte. Pri JA smo pri tem dobri in tudi zato imamo takšne partnerje, kot so Unicredit in ostali investitorji, ki vlagajo v mlade – ne le v mestih, tudi na podeželju. In vračajte nazaj v skupnost,« je poudaril še tretje načelo. Pozval je še, naj vsak pogleda svojega soseda in si zapomni njegov obraz. To je podjetnik, ki bo v desetih letih na prvi strani Timesa kot podjetnik leta. 

Salvatore Nigro: Zamisli niso za to, da ostanejo zaprte nekje na temnem, razmišljati morate nekonvencionalno, drugače kot ostali (»out of the box«). 

Pogum in vztrajnost 

Špela Pezdir je alumna oziroma nekdanja tekmovalka v programu Moje podjetje. Tekmovali so z lesenimi ambientalnimi lučkami, ki imajo možnost personalizacije – vsak lahko nanje naveže svojo zgodbo, nam je pojasnila. »Dali smo poudarek na to, da na koncu dneva posvetiš luč tudi na hvaležnost, ker smo želeli posredovati sporočilo, da s tem, ko zvečer pomisliš na to, za kaj si v življenju hvaležen, privlačiš več prijetnih trenutkov, ker si nanje bolj pozoren,« je povedala. Povedala je tudi, da se je sama res našla v tem programu, tudi lučke še vedno izdeluje. »Postala sem bolj pogumna, bolj zgovorna, sem tudi bolj odprta za različne priložnosti, ki mi jih življenje ponudi,« je naštela, kaj vse je pridobila.  

Glede alumnov je pojasnila, da se vsako leto trudijo privabiti mlade nazaj, ker se po njenem mnenju morda ne prikaže dovolj, kako široka mreža je to oziroma kako se ti po tem tekmovanju odpre svet. »Hvaležna sem, da imam okoli sebe zelo veliko podjetnih mladih. Lažje greš čez izzive, se spopadeš s strahovi, če veš, da imaš okoli sebe ljudi, ki so nekaj prestali in imajo pozitiven pogled na svet. Da imaš tudi v drugih državah ljudi,« je dejala. Svet se ne zdi več tako velik, ker jih izkušnja Mojega podjetja povezuje med seboj.  

Dogodka se je udeležil tudi predsednik Državnega sveta RS in podjetnik Marko Lotrič, ki je med drugim povedal, da spodbuja projekte, ki mladim dajejo pogum. Poleg tega je dobro, da mladim svetujejo podjetniki, ki imajo izkušnje. Lotrič je čestital dijakom, da razmišljajo podjetniško in sledijo ciljem, ki si jih zastavijo. »Želim vam, da ostanete vztrajni, treba je imeti pogum in iti naprej,« je poudaril. Dijake pa je nagovorila tudi evropska poslanka Zala Tomašič, ki je dijakom razložila, da neuspeh ni to, da ti nekaj ne uspe. »Neuspeh je to, da obupaš,« je poudarila in opisala tudi svojo zgodbo, ki je prav tako vsebovala nekaj neuspehov, ki so sčasoma vodili v uspeh. »Bodite malo trmasti, tudi jaz sem bila. Na koncu se izplača,« je obljubila. Pojasnila je, da se je za politiko odločila ravno zato, ker hoče poskrbeti, da noben mlad Slovenec ali pa Evropejec ne bo imel občutka, da mora iti v tujino, da je uspešen. »Mislim, da je naloga politikov, da ustvarimo okolje, v katerem lahko vsak izmed vas uspe. Slovenija ima ogromno potenciala, vsak izmed vas je potencial Slovenije,« je sporočila mladim podjetnikom. 

(D201: 20-23)