Iz Rač v Helsinke s prtljažnikom domačih dobrot: Renato in Jan bosta pogostila Slovence na Finskem

Renato Majarič in Jan Namestnik se bosta 16. novembra iz Rač odpravila na pot proti Finski. Pred njima bo po prvotnem načrtu približno 4.500 kilometrov poti, v njuni beli škodi pa bodo poleg osebne prtljage prostor dobili tudi slovenski domači izdelki. Z njimi bosta v Helsinkih pripravila pogostitev za tamkajšnje Slovence. Zamisel se je porodila med načrtovanjem potovanja po Baltiku in Finski, nato so sledili iskanje stikov, dogovori z gostitelji in prošnje domačim proizvajalcem. Nekateri so pomoč že obljubili, do odhoda pa se jima lahko pridružijo še drugi podporniki.

Na list papirja je Renato Majarič zapisal pot iz Rač do Helsinkov in nazaj. Ob imenih mest so kilometri, prenočitve in trajekt, pri soboti, 21. novembra, pa je z velikimi črkami označeno srečanje. Ob 15. uri se bosta z Janom Namestnikom pridružila Slovencem v finski prestolnici in prednje postavila dobrote, ki jih bosta pripeljala iz domovine. Do takrat ju čaka še zbiranje izdelkov, priprava avtomobila in več dni potovanja proti severu.

»No, Renato, zdaj si si pa spet nekaj nakopal!« si je rekel, ko je zamisel dobila pozitiven odziv. To je povedal s humorjem, ki ga spremlja tudi med pripravami. O sebi pravi, da težko sedi pri miru, da rad organizira dogodke in da ga pri uresničevanju zamisli žene predvsem trma. Tokrat si je poleg potovanja naložil še odgovornost za pogostitev ljudi, ki živijo daleč od Slovenije.

Majarič prihaja iz Rač pri Mariboru, ima svoje podjetje in blagovno znamko Renavero. Kot je povedal za Domovino, se je z organizacijskimi izzivi že srečeval. Rad povezuje ljudi, ko se nečesa loti, pa želi stvar tudi izpeljati. »Pri tem sem precej resen in odgovoren, čeprav se rad tudi pošalim. Ko se nečesa lotim, želim, da je narejeno tako, kot mora biti.«

Najprej potovanje, nato zamisel za pogostitev

Z Janom sta sprva načrtovala pot po Baltiku in Finski. Želela sta si potovati z avtomobilom, se ustavljati v mestih in med potjo videti čim več. Nato je Renato začel razmišljati, kaj bi lahko ob obisku Finske naredila še za tamkajšnje Slovence. »Zakaj bi se peljala tako daleč in se vrnila samo s fotografijami in spomini?« se je vprašal. Porodila se mu je zamisel, da bi rojake obiskala s slovenskimi domačimi izdelki in zanje pripravila pogostitev. »Da jim pripeljeva nekaj domačih dobrot in jim vsaj za trenutek pričarava občutek doma.«

»Nisem imel nobenega zagotovila, nobenega pripravljenega načrta, samo idejo in tisto svojo trmo.«

V tistem trenutku še ni vedel, na koga naj se obrne. Na Facebooku je opazil objavo in pod njo pustil sporočilo, za pomoč pri vzpostavitvi stika pa je pisal tudi Uradu predsednice Republike Slovenije. Po njegovih besedah je od tam dobil elektronsko sporočilo s kontaktom, ki mu je pomagal pri nadaljnjih dogovorih. Tako je prišel v stik z Andrejo Valtanen, častno konzulko Republike Slovenije v Lahtiju. Začetna zamisel je dobila sogovornico, nato pa še potrditev sodelovanja.

»Nisem imel nobenega zagotovila, nobenega pripravljenega načrta, samo idejo in tisto svojo trmo. In potem se začnejo stvari povezovati. Ljudje odgovarjajo, prihajajo pozitivni odzivi, nekdo ponudi pomoč, nekdo drug sodelovanje,« je opisal dneve, v katerih je iz potovalnega načrta nastajal tudi dogovor za srečanje z rojaki.

Slovenski izdelki za mizo v Helsinkih

V Helsinkih bosta pripravila pogostitev s slovenskimi domačimi izdelki. Pri njihovem izboru želi Renato predstaviti tudi proizvajalce, ki jih ustvarjajo. Končna vsebina prtljažnika in s tem ponudba na srečanju bosta odvisni od dogovorov, ki jih še sklepa pred odhodom. Po njegovih besedah so sodelovanje že potrdili domačija Kovačnik družine Štern iz Planice, vina Plateis in Mojstri okusov iz Rač. Pridružilo se bo tudi društvo ljubiteljev starodobnih vozil TopAvto, ki bo prispevalo praktična darilca.

»Ko začneš predstavljati takšno idejo, nikoli ne veš, kako se bodo ljudje odzvali. Nekateri mogoče pomislijo, da si malo nor, drugi pa v tem prepoznajo lepo zgodbo,« je povedal. Na nekaj odgovorov še čaka. Kot okvirni rok za odziv je postavil 10. oziroma 11. november, da bo pred odhodom lahko dokončno sestavil izbor in pripravil vse za prevoz. Pri napovedovanju ponudbe zato ostaja konkreten glede namena, posameznih jedi in izdelkov pa še ne našteva.

»Ne želim obljubljati točno določenega jedilnika, dokler vse ni potrjeno. Želim pa si, da bi bila pogostitev raznolika, domača in pristno slovenska.« Pomemben del priprav bo shranjevanje hrane. Ker bosta pred prihodom na Finsko več dni na poti, morata izdelke primerno zapakirati in poskrbeti za pogoje, ki jih potrebujejo. Majarič je pojasnil, da bosta posebej pozorna na tiste, ki zahtevajo določeno temperaturo. Končni izbor bo tako treba uskladiti tudi s prevozom in organizacijo pogostitve.

Za Slovence, ki živijo daleč od doma

Predbožično srečanje Slovencev na Finskem je napovedano za soboto, 21. novembra, ob 15. uri. Majarič po dosedanjih dogovorih okvirno pričakuje od 50 do 60 ljudi, priprave pa prilagaja informacijam gostiteljev. Z Janom se nameravata udeležiti tudi delavnice, ki bo del srečanja, in popoldne preživeti z udeleženci. Slovenci na Finskem se povezujejo tudi prek Združenja staršev slovenskih otrok, ki tam živijo. Združenje vabi družine, študente in druge Slovence, tudi tiste, ki so na Finskem le začasno. Srečanja začenjajo z delavnicami za otroke, druženje pa ponuja priložnost, da se ljudje srečajo ob slovenskem jeziku in običajih.

Tam deluje tudi društvo finsko-slovenskega prijateljstva Slovenia-seura, ki je bilo ustanovljeno leta 1999 in med drugim organizira dejavnosti, povezane s slovensko kulturo in kulinariko.  V takšno okolje bosta obiskovalca iz Rač pripeljala svoj prispevek. Renato se veseli predvsem pogovorov in spoznavanja ljudi, za katere zdaj pripravlja pogostitev. Želi se vključiti v njihovo druženje in izvedeti, kdo so rojaki, ki si življenje ustvarjajo tako daleč od doma.

»Slovenci smo majhen narod, ampak smo raztreseni po vsem svetu. In lepo se mi zdi, da lahko nekdo iz Rač sede v avto, prevozi toliko kilometrov in ljudem, ki živijo daleč od domovine, prinese nekaj domačega,« je povedal. Uspeh obiska bo presojal predvsem po odzivu ljudi za skupno mizo. »Če bo kdo zaradi najinega obiska vesel, če bomo skupaj preživeli lepo popoldne in ustvarili kakšen spomin, potem je bilo vredno vsega truda.«

Bela škoda, poln prtljažnik in gorilnik za zajtrk

Na vprašanje, zakaj sta se odločila za avtomobil, Renato najprej odgovori v svojem slogu. »Ker bi bilo z letalom preveč enostavno!« Potovati po cesti sta si želela že od začetka, zdaj pa ima avtomobil še dodatno nalogo. Z njim bosta na sever pripeljala vse, kar zbirata za pogostitev. Potovala bosta z njegovo belo škodo octavio karavan. Poleg slovenskih izdelkov, daril in potrebščin za srečanje bo treba vanjo spraviti osebno prtljago in opremo za dneve na poti. Med drugim bosta vzela gorilnik za kampiranje, saj si želita zajtrke in večerje pripravljati tudi sama ter se ustaviti tam, kjer jima bo všeč.

»Zame je čar takšnega potovanja ravno v tem, da ni vse samo prihod na cilj. Pomembno je tudi vse, kar doživiš vmes,« je pojasnil. Odhod iz Rač načrtujeta 16. novembra. Po prvotnem načrtu se bosta najprej odpravila proti Varšavi, nato proti Vilni in Talinu. Iz estonske prestolnice bosta s trajektom nadaljevala do Helsinkov, kamor želita prispeti pred sobotnim srečanjem.

Iz Finske se nameravata vrniti v Talin, nato pa pot nadaljevati proti Rigi, Kaunasu in Gdansku. Na seznamu mest za povratek sta še Berlin in Praga, doma pa naj bi bila 1. decembra. Na ročno napisanem načrtu je ob nekaterih mestih predviden tudi dan brez vožnje. Celotno pot sta okvirno ocenila na 4.500 kilometrov, končna razdalja pa bo odvisna od dejansko izbrane trase in morebitnih dodatnih postankov. Razmišljala sta celo o podaljšanju poti proti Laponski, vendar se bosta o tem odločala glede na čas, vreme in stroške.

Prijateljstvo bo šlo na dolgo pot

Jan Namestnik, ki se ukvarja s snemanjem in marketingom, bo na poti sodeloval tudi pri njenem dokumentiranju. Z Renatom sta se spoznala po naključju, iz poznanstva pa se je razvilo prijateljstvo in nato še dogovor za skupno potovanje. Posneti želita priprave, dogajanje med vožnjo, postanke in srečanja. Renato pričakuje tudi zaplete in smešne trenutke, ki jih vnaprej ni mogoče predvideti. Zanimajo ju prav takšne vsakdanje podrobnosti potovanja, ko je treba načrt prilagoditi ali se znajti daleč od doma.

»Želiva pokazati, kako takšno potovanje dejansko izgleda,« je povedal. Gradiva naj bi bilo po njegovem dovolj, saj bosta skupaj preživela več kot dva tedna in obiskala vrsto krajev. Ob tem se že zdaj šali na račun vseh ur, ki ju čakajo v istem avtomobilu. »Upam samo, da bova po vseh teh kilometrih še vedno tako dobra prijatelja!«

Obljubljena pomoč domačih ponudnikov je pomembna spodbuda, odprtih pa ostaja še več stroškov. Majarič med njimi našteva gorivo, trajekte, prenočišča, pripravo avtomobila in preostalo organizacijo. Z Janom v pot in izvedbo pogostitve vlagata lastna sredstva, čas in delo, hkrati pa sta še odprta za sodelovanje z ljudmi in podjetji, ki bi želeli prispevati. Pomoč je po njegovih besedah lahko v obliki domačih izdelkov, uporabne opreme ali finančne podpore za izvedbo projekta.

Podpornike želi predstaviti ob dokumentiranju poti in pokazati tudi njihov prispevek. »Vsakemu podporniku želiva dati tudi prostor v tej zgodbi, ga predstaviti in pokazati, da so za takšnimi podvigi pogosto ljudje, ki so pripravljeni stopiti skupaj.« Posamezniki, podjetja in proizvajalci, ki bi želeli sodelovati, se lahko z Renatom Majaričem dogovorijo neposredno na telefonski številki 041 854 128. Ker načrtuje odhod 16. novembra, izdelke in preostalo podporo zbira že v teh dneh.

»Sam sem takšen, da rad stvari izpeljem. Čeprav se včasih vprašam, zakaj sem si spet nakopal toliko dela,« pravi. Ob vprašanju, kaj bo sledilo vrnitvi, pa se znova pošali. »Potem bo verjetno že čas za kakšno novo idejo!« Renata in Jana bomo na poti spremljali tudi mi, svoje vtise in izkušnje pa bosta znova delila po vrnitvi domov.