Vozniki tovornjakov letos povzročili več kot 30.000 kršitev

Policisti so v prvih desetih mesecih letošnjega leta pri voznikih tovornih vozil ugotovili več kot 30.000 kršitev prometnih predpisov, največ zaradi prekoračitev hitrosti. Vozniki tovornjakov in avtobusov so v tem času povzročili 1.430 prometnih nesreč, od tega 34 s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami. Prihodnji teden bo zato po vsej Sloveniji potekal poostren nadzor tovornega in avtobusnega prometa.

Agencija za varnost prometa (AVP) in Policija bosta od ponedeljka, 16. novembra, do nedelje, 22. novembra, izvajali drugo letošnjo nacionalno preventivno akcijo za večjo varnost poklicnih voznikov. Hkrati bo potekal evropsko usklajen poostren nadzor Truck & Bus, v okviru katerega bodo policisti preverjali spoštovanje prometnih predpisov pri voznikih tovornjakov in avtobusov. Pozorni bodo predvsem na hitrost, tehnično brezhibnost vozil, pravilno naloženost tovora, spoštovanje predpisanega časa vožnje in počitkov ter psihofizično stanje voznikov.

Največ kršitev zaradi prehitre vožnje

Po podatkih Policije so do 31. oktobra letos pri voznikih tovornih vozil ugotovili 30.292 kršitev prometnih predpisov, kar je 15,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, ko so jih evidentirali 35.755. Daleč največ je bilo prekoračitev dovoljene hitrosti, in sicer 9.385. Policisti so ugotovili tudi 3.132 kršitev zaradi uporabe mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav med vožnjo ter 2.651 primerov neuporabe varnostnega pasu. Zaradi nepravilnosti pri prevozu tovora so evidentirali 1.425 kršitev, zaradi nepravilnega prehitevanja pa 1.315. Med najpogostejšimi vzroki hudih in smrtnih prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki tovornjakov in avtobusov, so neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna smer vožnje in nepravilni premiki z vozilom.

V desetih letih za četrtino več nesreč

Analiza policijskih podatkov kaže, da je število prometnih nesreč z udeležbo voznikov tovornjakov in avtobusov v zadnjem desetletju precej naraslo. Leta 2016 so bili udeleženi v 2.419 nesrečah, lani pa že v 3.052, kar predstavlja približno 26-odstotno povečanje. Povečalo se je tudi število nesreč, ki so jih ti vozniki povzročili. Leta 2016 so jih zakrivili 1.495, lani pa 1.826 oziroma 22 odstotkov več. V celotnem desetletnem obdobju so povzročili 17.200 prometnih nesreč, kar predstavlja 9,3 odstotka vseh nesreč v Sloveniji.

Število nesreč s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami, ki so jih povzročili vozniki tovornjakov in avtobusov, je med letoma 2016 in 2025 nihalo med 33 in 55 na leto. Lani so jih povzročili 43, letos do konca oktobra pa 34. V desetih letih so bili povzročitelji 465 takšnih nesreč oziroma 5,2 odstotka vseh najhujših prometnih nesreč. Do konca oktobra letos so bili vozniki tovornih vozil in avtobusov udeleženi v 2.429 prometnih nesrečah, povzročili pa so jih 1.430. Med vozniki tovornjakov so umrli trije, pet jih je bilo huje poškodovanih, hude poškodbe pa je utrpel tudi en voznik avtobusa.

Skoraj polovico nesreč povzročili tuji vozniki

Policijska analiza vključuje tudi podatke o državljanstvu povzročiteljev prometnih nesreč. Med vozniki tovornjakov, ki so letos povzročili prometne nesreče, je bilo 47,32 odstotka tujcev, med povzročitelji nesreč z avtobusi pa je njihov delež znašal 56,03 odstotka. V obdobju od leta 2016 do 2025 sta bila deleža nižja - pri tovornjakih 41,58 odstotka, pri avtobusih pa 31,30 odstotka. Pri razlagi teh podatkov je treba upoštevati tudi tranzitno lego Slovenije in velik obseg mednarodnega cestnega prometa. 

Naraščanje tovornega prometa odpira tudi vprašanje preusmerjanja tovora s cest na železnice. Po podatkih Statističnega urada RS so vlaki lani prepeljali nekaj več kot 17,2 milijona ton blaga, kar je šest odstotkov manj kot leto prej. Delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu je znašal 27,4 odstotka in se je v primerjavi z letom 2024 nekoliko zmanjšal.

Policisti bodo preverjali tudi utrujenost voznikov

AVP posebej opozarja na nevarnost utrujenosti pri poklicnih voznikih, ki zaradi dolgih voženj in časovnih pritiskov več časa preživijo za volanom. Po podatkih Evropske komisije je utrujenost pomemben dejavnik pri približno petini prometnih nesreč, v katerih so udeležena težka gospodarska vozila. Evropski predpisi zato določajo obvezne odmore in počitke. Voznik mora po največ štirih urah in pol vožnje praviloma opraviti najmanj 45-minutni odmor, običajni dnevni počitek pa mora trajati najmanj 11 ur. Predpisi v določenih primerih dopuščajo tudi razdelitev odmorov oziroma skrajšanje počitka.

V okviru preventivne akcije bo AVP v soboto, 14. novembra, v Centru varne vožnje na Vranskem pripravila tudi brezplačno usposabljanje poklicnih voznikov, na katerem bodo lahko preizkusili sodobne varnostne sisteme in simulatorje vožnje tovornih vozil.