Iz uničene železnodobne gomile je ostala le bronasta zapestnica

Več kot 2.500 let stara bronasta zapestnica je nekoč visela na žeblju ob hlevskih vratih v Brezjah pri Trebelnem, dokler je ni opazil študent arheologije Borut Križ. Danes jo hrani Dolenjski muzej kot edini ohranjeni predmet iz uničene prazgodovinske gomile.

Na žeblju ob hlevskih vratih je visela bronasta zapestnica. Nihče ni vedel, komu je nekoč pripadala. Njena nenavadna pot do domačije v Brezjah pri Trebelnem se je začela po požaru kozolca. Lastnik zemljišča je odstranil prazgodovinsko gomilo, na kateri je stal pogoreli objekt. Med zemljo so se pojavili ostanki lončenih posod in bronastih predmetov. Večina je bila poškodovana. Zapestnica pa je ostala cela, zato jo je obesil ob hlevska vrata.

Tam jo je med študentskim terenskim delom opazil Borut Križ. Lastnik mu jo je podaril, Križ pa jo je izročil Tonetu Knezu, takratnemu arheologu in kustosu Dolenjskega muzeja. O nenavadnem odkritju je Križ 2. novembra pisal za Dolenjski list.

Redka zapestnica iz časa dolenjskih železnodobnih skupnosti

Zapestnica je masivna, z nekoliko odebeljenima koncema, ki se ne stikata. Krasijo jo drobni prečni vrezi, po sredini pa potekajo vrste plitvih pik. Križ jo uvršča v 7. oziroma 6. stoletje pred našim štetjem. Gre za redek primerek ženskega obročastega nakita. Kdo ga je nosil, ni znano. Gomilo so namreč odstranili, še preden bi jo lahko strokovno raziskali. Zato o pokopu in drugih predmetih, ki so nekoč ležali v grobu, ni ohranjenih zanesljivih podatkov.

Na grebenu Karlin nad Brezjami je v železni dobi stalo prazgodovinsko naselje, na okoliških pobočjih pa so bila razporejena grobišča. Njihove ostanke sta podrobneje raziskovala arheologa Janez Dular in Borut Križ, ki sta leta 1990 svoje ugotovitve objavila v Arheološkem vestniku. Evidentirala sta 31 gomil, razporejenih v tri skupine. Šest jih je ležalo v sami vasi, drugih 25 pa na grebenih zahodno in vzhodno od naselbine. Nekatere so bile med raziskovanjem še dobro vidne. Od drugih je ostalo bore malo. Sčasoma so jih poškodovali različni posegi v zemljišča, nekaj pa jih je izginilo pod poznejšimi stavbami.

V grobovih so našli bronaste okraske, sponke za oblačila, lončene posode in druge predmete, ki pričajo o življenju nekdanjih prebivalcev.

Najdbe iz dolenjskih gomil so odšle tudi na Dunaj

Za prazgodovinske grobove v Brezjah so se raziskovalci začeli zanimati že v 19. stoletju. Leta 1885 so delavci med kopanjem temeljev za hišo naleteli na zapestnice, sponke in korale. Vest o odkritju je dosegla Jerneja Pečnika, starinokopa, ki je v naslednjih letih raziskoval številne dolenjske gomile. V Brezjah je najintenzivneje izkopaval med letoma 1894 in 1895. V eni sami gomili, danes označeni s številko 12, je odkril kar 81 grobov. Med najdbami so bile keramične posode, bronasti nakit, železno orožje in različni deli opreme. V nekaterih grobovih so našli tudi konjske ostanke.

Velik del predmetov je nato zapustil Dolenjsko. Pečnik je namreč delal po naročilu Josefa Szombathyja, kustosa dunajskega Naravoslovnega muzeja. Tja je pošiljal izkopanine in zapise o najdiščih. Med najdbami iz Brezij so posebej zanimivi figuralno okrašena pasna spona, bronasta čelada in steklene jagode ogrlic. Po Križevih navedbah so ti predmeti v dunajskem muzeju razstavljeni še danes.

Leta 1959 je arheolog Karl Kromer objavil knjigo o brezovskih gomilah. V katalog je vključil gradivo iz šestih gomil, vendar so se pri preučevanju starih izkopavanj pokazale tudi težave. Nekateri Pečnikovi zapisi so bili pomanjkljivi, posamezni predmeti pa se niso ujemali s popisi. Zmeda je nastajala celo pri označevanju gomil.

Eno od njih je Pečnik sprva vodil pod številko ena. Po ogledu najdišča s Simonom Rutarjem so jo preštevilčili v dvanajst, v dunajskem muzeju pa je gradivo ostalo označeno s prvotno številko. Desetletja pozneje sta se s temi zapisi ukvarjala Dular in Križ. Primerjala sta pisma, stare načrte in popise z ohranjenimi predmeti ter poskušala ugotoviti, iz katerih grobov izvirajo. Prišla sta do ugotovitve, da je Pečnik razmeroma načrtno raziskal le štiri gomile. Pa še pri teh ni mogoče zanesljivo trditi, da je odkril vse grobove.

Na območju Brezij so poškodovali še druge prazgodovinske gomile

Nekatere gomile niso izginile med arheološkimi izkopavanji, temveč zaradi poznejših posegov v zemljišča. Dular in Križ sta zapisala, da so leta 1980 med gradnjo kozolca v vasi zravnali gomilo s številko 4. Ali je bila prav to gomila, iz katere izvira zapestnica, ni potrjeno.

Poškodbe so strokovnjaki dokumentirali tudi na najdišču Šumeje - Log. Borut Križ je v poročilu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, objavljenem leta 2016, opisal uničenje gomile s številko 12 in poškodovanje sosednje gomile, označene s številko 13. Prvo so s stroji povsem odstranili. Na njenem mestu je nastalo odlagališče gradbenega materiala, na sosednji gomili pa so poškodovali vzhodni del nasipa.

V uničeni gomili je Pečnik več kot stoletje prej odkril 81 grobov. Danes zakonodaja določa, da mora najditelj arheološko ostalino pustiti nepoškodovano in v položaju, v katerem jo je odkril. O najdbi mora najpozneje naslednji delovni dan obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Bronasta zapestnica iz Brezij je vendarle našla pot v muzej. Tam jo lahko proučujejo tudi prihodnje generacije. Njenega prvotnega groba pa ni več. Z njim so izginile tudi sledi, ki bi lahko razkrile več o človeku, ki je ta kos nakita nosil pred več kot 2500 leti.