Visoko srečanje: Trump, Ši, Putin v Šenzenu – 1. dan

Foto: Iori Sagasawa / Pool

Nekateri so prvo srečanje med tremi največjimi svetovnimi velesilami že oklicali za novo Jalto. Trije voditelji se bodo srečali danes ob robu foruma za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (Apec). Vsi predsedniki so posredno že omenjali razdelitev sveta na tri vplivne cone, čeprav zares nihče od njih še ni konkretiziral, kaj si pod omenjeno razdelitvijo predstavlja.

Kitajska si prizadeva postati odločujoča svetovna velesila, medtem ko se ZDA in Rusija ukvarjata s tem, kako zaključiti vojno v Iranu in Ukrajini. Kitajska družbena omrežja so danes praktično eksplodirala od navdušenja, ker je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum letela v ekonomskem razredu Southern China Airlines na sedežu 33B.

Putin prispel na Kitajsko že zjutraj

Ruski predsednik Vladimir Putin je na Kitajsko že prispel včeraj zgodaj zjutraj, kjer ga je pričakal član stalnega zbora komiteja Komunistične partije Kitajske Caj Či, znan pod ljubkovalnim imenom stric Ši. Putin si sicer ni mogel pomagati in je praktično takoj na prvih sestankih začel kritizirati tako ZDA kot Evropo. Povedal je, da nekdanje sile želijo zadušiti razvoj držav v razvoju, vendar poudarja, da je Evropa v zatonu, medtem ko Rusija kljub sankcijam gospodarsko cveti.

Včeraj sta Japonska in Tajvan obsodila Rusijo, ki redno krši zračni prostor z vojaškimi letali, Putin pa je odvrnil, da pač živimo v turbulentnem svetu, spori pa naj se rešujejo za mizo. Najbolj je udaril po Evropi, za katero pravi, da je v ponižujočem propadanju, ker so sankcije proti Rusiji imele obratni učinek. Poudaril je še, da so tradicionalne metode ekonomske prisile zgodovina, ki ne deluje. Putin si prizadeva, da bi bila Rusija končno priznana kot enakopravna partnerica velesilama, saj je njen status v zadnjih letih izjemno padel. Zato bo za Putina pojavnost v družbi kitajskega predsednika Ši Džinpinga in ameriškega predsednika Donalda Trumpa izjemnega pomena.

Seveda ni omenil, da je Rusija v primerjavi z ZDA in Kitajsko obubožana ter da obstaja le še kot diskontni dobavitelj energentov kitajski ekonomiji. Prav tako se je izognil omenjanju stotisočev žrtev lastnih vojakov v Ukrajini. Ni omenil ruskega neokolonialnega pohoda v Afriki, ki je nastal kot posledica pomoči vojaškim državnim udarom. Enako velja za njegove afriške sile, ki pomagajo tihotapiti ljudi in droge v Evropo, ter dobavo ruskega orožja islamističnim režimom in terorističnim organizacijam na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

Šenzen. Vir: South China Morning Post

Srečanje med Šijem in Putinom

Putin se je s kitajskim predsednikom Šijem srečal že včeraj, voditelja pa sta predstavila svoje videnje sveta. Največ govora je bilo o multilaterizmu, ki naj bi mu nasprotovale ZDA, medtem ko si Kitajska in Rusija prizadevata za multilateralni svet. Ši je zahodne države opisal kot nekdanje hegemone. Po drugi strani naj bi si Kitajska prizadevala za investicije in nove tehnologije, ki bodo pomagale drugim državam po svetu. Oba voditelja sta pohvalila sodelovanje med državama, ki naj bi bilo izjemno prisrčno, čeprav gre po eni strani za obup Putina, ki z velikimi popusti prodaja plin Kitajski ter ji omogoča plutje po Severnem morju.

Ši nadaljuje mit o multipolarnosti, vendar na predstavitvi ni omenil, novinarji pa ga tudi niso vprašali, kako vidi monopolizacijo surovin in ključnih izdelkov iz Kitajske. Te so namreč postale orožje za izsiljevanje svojih partneric, kajti sodelovanje se vedno bolj preveša v diktat ene države, kar so že izkusili mnoga evropska podjetja in države. Ši je omenjal mednarodni sistem svobodne in odprte trgovine, vendar si Kitajska želi pridobiti ameriške in evropske tehnologije ter z obratnim inženiringom razviti lastno tehnologijo, kar dokazuje izjemno aktivno industrijsko vohunjenje, ki ne pojenja, ampak se veča. Na primer zadnja vohunska afera z Jensenom Huangom, zdaj že nekdanjim vodjem Nvidie.

Putin upa na pozitiven izplen srečanja

Rusija je že dalj časa v izolaciji Evrope in ZDA, prav tako pa si ni uspela ustvariti močne prisotnosti v drugih regijah sveta z izjemo centralne Afrike, Libije in Irana. Ne glede na zavezništvo s Kitajsko je Rusija njena konkurentka v izvenzahodnih regijah. Po drugi strani so se kavkaške države pravzaprav začele oddaljevati od Rusije in začele sklepati veliko ekonomskih, transportnih in vojaških sporazumov ravno z EU in ZDA. Turčija je največji regijski konkurent Rusije, Erdogan pa ima lastno neootomansko agendo. Rusija nima niti denarja niti ekonomske moči, da bi lahko podobno kot Kitajska vplivala na države v razvoju.

Putin je upal, da bi srečanje med tremi predsedniki izrabil za ukrajinsko rešitev, iz katere se želi vsaj navidezno izvleči kot zmagovalec. Toda Ši je že pred srečanjem zavrnil, da bi bila Ukrajina tema pogovorov, saj so za Kitajsko pomembnejši odnosi z ZDA in EU. Putin je verjetno zadovoljen, da na vrhu ne bo evropskih in ukrajinskih predstavnikov, vendar bo zanj zelo ponižujoče, če bo celotno srečanje ostalo na ravni trepljanja in simboličnih izjav. Putin bo tako izpadel kot minorni faktor med Šijem in Trumpom, še huje zanj pa bi bil občutek, da je le Šijev pribočnik. V tem trenutku Putin deluje kot otrok, ki si na vse načine prizadeva dobiti pozornost staršev, vendar je nikakor ne dobi.

Vir: Profimedia

Kaj želi Ši

Ne glede na Šijevo retoriko kot predstavnika multipolarnega sveta lahko hitro ugotovimo, da se Kitajska ne bo zadovoljila z drugim mestom med velesilami. Kitajski dolgoročni cilj je namreč od ZDA prevzeti vajeti in se postaviti kot prva velesila sveta. Zato je tokratno srečanje izjemno pomembno za Šija, saj se v preteklosti ni dogajalo, da bi ameriški in ruski predsedniki hodili na Kitajsko po nasvete in odobravanje.

Tokrat bo ta vrh prva Šijeva priložnost, da postavi Kitajsko kot silo, ki je zmožna vplivati na reševanje sporov in konfliktov, se pokaže kot razumen mediator ter začne tudi formalno vzpostavljati svetovni red po svoji meri.

Zato je za Šija počutje Putina ob morebitni grenki 'zmagi' v Ukrajini popolnoma nepomembno. Še več, Ši je pred kratkim Putina postavil na hladno že ob srečanju z nemškim predsednikom Frankom-Walterjem Steinmeierjem. Povedal mu je namreč, da morajo vsakršna pogajanja o Ukrajini vključevati evropske partnerje, saj bo končna rešitev vplivala na varnost Evrope.

S tem je dal Ši tako Putinu kot Trumpu jasno vedeti, da nasprotuje obstranskim dogovorom med obema predsednikoma. Kitajska ima namreč veliko priložnost izkoristiti ameriški sovražni nastop proti zaveznicam v Evropi in tako kot v primeru Kanade pridobiti nova zavezništva. Če pomislimo, da je Rusija postala diskontna trgovina za Kitajsko, Kanada je prepustila lastni trg kitajskemu, EU je v pogajanjih za uvoz iz Kitajske popustila in stopila korak nazaj, Trump pa je znižal carine, le zakaj bi se Ši obremenjeval s počutjem Putina?

Vir: AGI News

Pričakovanja Trumpove administracije, manjkajo Witkoff, Kushner in Hegseth

Uradno je ameriška administracija sporočila, da je njihov cilj pogajanje o novem jedrskem sporazumu. Najbolj zanimiv je podatek, da v delegaciji ni odposlancev Jareda Kushnerja in Steva Witkoffa, prav tako ni obrambnega ministra Peta Hegsetha. Glede na to, da sta bila Kushner in Witkoff odposlanca in glavna pogajalca s Kremljem v zvezi s končanjem vojne v Ukrajini ter potem še v pogajanjih z Iranom, lahko njuno odsotnost razumemo, da pogovori o Ukrajini niso načrtovani. Trumpu so se namreč v 17-članski delegaciji pridružili finančni minister Scott Bessent, zunanji minister Marco Rubio, šef kabineta Stephen Miller, sekretar za trgovino Howard Lutnick in Elon Musk.

Trumpov glavni cilj so pogovori o novem sporazumu za omejitev jedrskega orožja in pogovori o končanju vojne v Iranu. Zaveda se, da bi obe temi lahko pomagali pri boljšem rezultatu republikancev na naslednjih volitvah. Trump je v situaciji, v kateri je osamil samega sebe, zaveznikov pa ima zelo malo. Na mednarodnem odru je zagnal kampanjo proti zaveznicam v Evropi, Kanadi in celo Južni Koreji, Japonski in Tajvanu, kar je mnoge šokiralo. Uvedba carin in rožljanje proti EU zaradi Grenlandije je več držav potisnilo k tesnejšim odnosom s Kitajsko.

Če je Putin z napadom na Ukrajino povzročil izjemno priljubljenost Nata v Evropi, je Trump z besedno vojno povzročil bistveno večjo priljubljenost Kitajske med Evropejci in Kanadčani. Celo Severna Koreja je odprla tesnejše komunikacijske kanale s Kitajsko, kar je bilo še nekaj let nazaj nepredstavljivo, kajti Kitajska je njena velika podpornica. Po drugi strani so republikanci doživeli izjemen poraz v ameriškem kongresu in senatu, zato se bo Trump soočil z relativno sovražnimi demokratskimi kongresniki. Še več, nakazuje se tudi prelom v sami republikanski stranki, večja moč tradicionalnih republikancev pa bi omejila še Trumpovo moč znotraj stranke.

Kitajski se mudi – ekonomske tegobe, ki potrebujejo trge EU in ZDA

Kitajska je največja svetovna izvoznica z izjemnim trgovinskim presežkom. Toda ta uspeh ima svojo ceno, zato se po drugi strani sooča s padanjem potrošnje doma, stagnacijo plač, ponovnim padcem prodaje nepremičnin in rastočimi dolgovi. V tem trenutku Kitajsko zaposlenost, državni proračun, socialne transferje in subvencije rešujejo izključno presežki v izvozu, njihovo zmanjšanje pa bi lahko povzročilo hude ekonomske posledice.

Vir: Shutterstock

Padec potrošnje in investicij v letošnjem letu je zaskrbelo kitajske ekonomiste, ki že pozivajo k novim državnim stimulativnim ukrepom. Toda država že subvencionira in stimulira velik del proizvodnih in izvoznih podjetij in več kot očitno je, da rešitev ni več subvencij, ampak višja domača potrošnja. Toda Kitajske oblasti se držijo enakih receptov in se več ali manj opirajo na kitajski izvoz, ki po drugi strani zahteva vedno več subvencij in ugodnosti za preživetje.

Če upoštevamo kitajski BDP, ki je letos 4,5 odstotka, se na mesečni ravni rast v maloprodaji giba med –1 odstotkom in 1 odstotkom, kar je bistveno pod ravnjo rasti BDP. Prodaja avtomobilov je padla celo za 21,4 odstotka, medtem ko so investicije v osnovna sredstva letos padle za 8,1 odstotka, zasebne investicije za kar 11,4 odstotka, v infrastrukturo 5,1 odstotka in v proizvodnjo 2,9 odstotka.

Ob dejstvu, da se prebivalstvo hitro stara, Kitajska mora najti rešitev, ki bo preprečila negodovanje nezaposlenih, upokojencev in državnih uslužbencev. Zato je Kitajska prisiljena v vedno večji izvoz in ravno zato je vedno bolj agresivna s svojimi partnerji. Zanjo so evropski in ameriški trgi življenjskega pomena, kajti ravno to je bil razlog za tako agresiven odziv proti EU, ko je ta lani uvedla omnibus zakonodaje za zaščito evropskih proizvajalcev.

Putina pričaka član zbora KPK, Trumpa pričaka Ši

Putin upa na veliko vrnitev na mednarodne odre, vendar bo verjetno moral še malo počakati. Četudi je Ši poln besed o prijateljstvu s Putinom in hvale Rusije, ima morda verjetno večji pomen tisto, česar Ši ne pove. Putina je na letališču pričakal član zbora Caj Či, medtem ko je Trumpa pričakal Ši z relativno veliko in pompozno delegacijo. Ši je sporočil, da ga je na letališču v ZDA pričakal sam Trump, kitajska etiketa pa veleva tradicijo recipročnosti. Toda kitajski predsednik vsem ne izkaže takšne časti. Putinov svetovalec Jurij Ušakov je za ruske medije povedal, da Putin upa na pogovor s Trumpom med banketom.

Vladimir Putin in Donald Trump. Vir: Wikipedia

Prav tako je Ši povedal, da načrtuje tudi bilateralne pogovore brez Putina in samo s Trumpom v zvezi s trenutno situacijo v svetu in azijsko-pacifiški regiji. Zelo verjetno si Ši želi pogovorov o Tajvanu, Severnem morju, nadaljevanju carinskega sporazuma, ki poteče 9. januarja 2027, in prodaji ameriške tehnologije Kitajski. Po drugi strani bo Trump Šijeve zahteve pogojeval s pritiskom na Iran, večji dostop do redkih zemelj ter varnostnim sporazumom, ki bo urejal jedrsko orožje in umetno inteligenco.

Kaj lahko pričakujemo danes

Kitajska potrebuje Zahod tako kot Zahod potrebuje Kitajsko. Kitajska bi zapadla v hudo krizo, če bi Zahod trge kitajskim izdelkom zaprl. Enako bi Zahod zapadel v hudo krizo, če bi Kitajska prekinila dobave. Ne glede na to, kdo si želi biti na vrhu velesil, so te tako odvisne ena od druge, da bi povzročena škoda eni velesili pomenila avtomatično škodo drugi velesili. To situacijo je dobro ponazoril Ruchir Sharma v Financial Timesu: če je na eni strani Kitajska postala izvozni behemot, so ZDA postale investicijski behemot, kamor se je samo letos nateklo 80 odstotkov svetovnega lastniškega kapitala! Toda na Kitajskem postajajo potrošniki revnejši in v ZDA bolj zadolženi, kar je nevzdržna situacija za eno in drugo velesilo.

Ali bo tokratno srečanje nova Jalta ali pa še eno izmed vljudnostnih banketov, bomo videli po sestanku predsednikov treh velesil. Verjetno do gigantskih premikov še ne bo prišlo, predvsem če vemo, da je v Iranu ponovno napeto, Trump pa je doma v zelo negotovi situaciji. Ši je s Trumpom uspel vzpostaviti prisrčne odnose, vendar bo Trump predsedoval le še dve leti. Kako bo videl odnose s Kitajsko njegov naslednik, nikakor ne moremo vedeti. Ši bo verjetno poskušal od Trumpa pridobiti, kolikor je le mogoče, torej bi moral to 'prisrčnost' dobro izkoristiti. Vprašanje je seveda, koliko mu Trump lahko v takšnih osamljenih razmerah, torej brez kongresa, brez senata, brez zaveznikov in morda celo brez stranke, lahko še ponudi.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike