Janez Pavel II. je kot nadškof vedel za zlorabe

Če takole pogledamo s časovne distance, lahko ugotovimo, da se pred letom 2002, ko je prišlo do najbolj obsežnega in prelomnega škandala s spolnimi zlorabami (Boston, ZDA), do tedaj NOBEN škof (in tudi papež ne) NI ravnal ustrezno. Preprosto zato, ker je bila premajhna ozaveščenost, kaj ta razvrat pomeni in kako je v resnici potuhnjen in škodljiv.
Tudi pokojni Benedikt XVI. je še pred leti dobil pod nos obtožbe, da kot nadškof v Münchnu ni izpolnil svoje dolžnosti. Pa se je drugače zelo trudil, kar potrjujejo nekateri komentatorji zgoraj.
Problem je verjetno tudi v tem, da je pokvarjenost nekaterih klerikov v komunističnih državah s pridom izkoriščala komunistična tajna policija (pri nas Udba), ki je imela storilce takih dejanj »na broju«. Njihove grehe je izkoriščala in jih izsiljevala, češ če sodeluješ z nami, boš imel zaščito celo pred škofi, če pa ne, te javno razkrinkamo. In se je dogajalo celo to, da škofje proti določenim klerikom celo niso smeli ukrepati, ker so imeli zaščito. Ne bom sicer trdil, da je to res, verjetno pa bi tudi udbovski arhivi pri nas lahko razkrili marsikaj. Žal je teh arhivov malo, ker so večino skurili v ognju leta 1990. Se je pa na seznamu sodelavcev Udbe znašel (sedaj že pokojni) klerik, čigar ime se je omenjalo v zvezi z gnusnimi spolnimi zlorabami mladoletnih.
Te informacije omenjam kot dokaz, kako hudič rovari na vse konce in naredi vse, da se greh prikrije, tudi z izkoriščanjem značajskih šibkosti cerkvenih predstojnikov. Je pa to področje premalo raziskano, morda se Igor Omerza kdaj loti tudi te problematike. Čeprav bi bilo bolj koristno, da se tega loti nekdo, ki je tudi cerkveni insajder.

Sonatine: Odlično napisano. Nekaj bi še dodal:

Veliko poznavalcev je omenjalo Wojtylovo življenje pod komunisti in takratni duh blatenja duhovnikov in Cerkve s strani komunistov, ki je povzročil, da kot papež kasneje ni zmogel verjeti, da so takšne zadeve resnične. Recimo McCarrick se mu je povsem izmuznil. Tako, da te ocene očitno držijo.

Dodal bi, da je tu zanimiva primerjava z njegovim naslednikom, papežem Benediktom. Benedikt XVI je že kot kardinal Ratzinger in kot Prefekt za nauk vere imel bolj oster vpogled v to in je tu bistveno manj popuščal in je dejansko bil neizprosen glede tega.

Nekateri to pripisujejo temu, da je kardinal Ratzinger po koncilu izražal veliko skepso do liberalnih tokov, pravzaprav je že svaril pred njimi. Kardinal Wojtyla pa je bil soavtor številnih pomembnih dokumentov na koncilu, verjel je v koncil in predvsem se je vrgel v veliko evangelizacijo takrat (t.i. Nova evangelizacija). Verjel je, da problematike vere, teologije in discipline ni in da bodo novi pristopi vse rešili.

Zato je recimo BXVI. že kot kardinal vedel za Marciala Maciela in ga po nastopu papeževanja takoj odstranil, že kot prefekt kongregacije je pa takrat začel preiskavo. In to čeprav je Maciel Janeza Pavla II ovil okoli prsta z lažnim duhovniškim konservatizmom (ker naj bi "dokazal", da je teološki konservatizem možen v okviru koncilske evangelizacije).

To že vemo,ni nekaj novega,ne vem kako je lahko svetnik!

Najbrž bo kar držalo. Je imel druge prioritete. Takrat so to pač delali vsi škofje. Zdaj žanjemo v naši generaciji.