Janez Šušteršič, Siol: Ali ima vlada moralno pravico poviševati davke?
Janez Šušteršič komentira ideje aktualne vlade o davčnih reformah na podlagi ekonomskih analiz skandinavskih držav in moralne vprašljivosti tovrstnih politik.
Minister Luka Mesec je glede razprave o davčnih reformah večkrat izjavil, da je potrebna odločitev o tem, »koliko smo pripravljeni dati«, s čimer je namignil, da bi morali biti pripravljeni prispevati več.
Razvojno uspešnost skandinavskih držav nekateri ekonomisti pojasnjujejo s pojmom »družbe soglasja«, s posebno kombinacijo visokih davkov, socialne države in hkratnega konkurenčnega gospodarstva. V švicarskih lokalnih skupnostih, kjer imajo ljudje več možnosti za neposredno odločanje o tem, je »davčna morala« znatno višja. Višja pa je tudi pri »ljudeh, ki bolj zaupajo državnim institucijam in sodstvu.«
Nasprotno pa »(p)ri nas nimamo ničesar od tistega, kar ljudi prepriča, da so pripravljeni plačevati visoke davke.« Zaupanje v državne institucije je v Sloveniji značilno nizko, referendume o davkih in javnih financah smo prepovedali s spremembo ustave, in Svetovna banka nas po odgovornosti politikov in nadzoru nad korupcijo umešča na 50. mesto, po delovanju pravne države pa na 36. mesto. Za primerjavo sta Švedska in Danska, državi z visoko »davčno moralo«, med prvimi desetimi.
Ima torej vlada moralno pravico poviševati davke?
Več preberite na tej povezavi.
Minister Luka Mesec je glede razprave o davčnih reformah večkrat izjavil, da je potrebna odločitev o tem, »koliko smo pripravljeni dati«, s čimer je namignil, da bi morali biti pripravljeni prispevati več.
Razvojno uspešnost skandinavskih držav nekateri ekonomisti pojasnjujejo s pojmom »družbe soglasja«, s posebno kombinacijo visokih davkov, socialne države in hkratnega konkurenčnega gospodarstva. V švicarskih lokalnih skupnostih, kjer imajo ljudje več možnosti za neposredno odločanje o tem, je »davčna morala« znatno višja. Višja pa je tudi pri »ljudeh, ki bolj zaupajo državnim institucijam in sodstvu.«
Nasprotno pa »(p)ri nas nimamo ničesar od tistega, kar ljudi prepriča, da so pripravljeni plačevati visoke davke.« Zaupanje v državne institucije je v Sloveniji značilno nizko, referendume o davkih in javnih financah smo prepovedali s spremembo ustave, in Svetovna banka nas po odgovornosti politikov in nadzoru nad korupcijo umešča na 50. mesto, po delovanju pravne države pa na 36. mesto. Za primerjavo sta Švedska in Danska, državi z visoko »davčno moralo«, med prvimi desetimi.
Ima torej vlada moralno pravico poviševati davke?
Več preberite na tej povezavi.
Povezani članki
Zadnje objave
Umazana igra Svobode: mladim obljublja prihodnost, v kampanji pa računa na strah
10. 11. 2026 ob 7:02
Srbija v Sloveniji
10. 11. 2026 ob 6:00
Bogomil Ferfila: »To je bil predvsem referendum o Trumpu«
9. 11. 2026 ob 20:07
Od torka manj za gorivo: rezervoar bencina cenejši za šest evrov
9. 11. 2026 ob 19:06
Koroška tri leta po poplavah še vedno čaka na ključne zaščitne ukrepe
9. 11. 2026 ob 16:52
Svet EU je Sloveniji odobril nižje trošarine na bencin in dizel
9. 11. 2026 ob 16:51
Ekskluzivno za naročnike
Srbija v Sloveniji
10. 11. 2026 ob 6:00
Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
1 komentar
Kraševka
Pred več STOLETJI, so se kmetje - s KMEČKIM PUNTOM - GROFU UPRLI, ker je ta zahteval 10% davka - imenovano DESETINO.
Sedanji vladajoči, pa hočejo od KMETA in DELAVCA, kar 6x VEČ.
Ko bo ljudem prekipelo - bodo HUDI ČASI.
Mislim, da bi morali dovoliti REFERENDUM tudi o davkih, MEDIJIH in DEMOKRACIJI!
Vse to, je danes zeeelo ogroženo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.