Je litij-žveplova baterija tisto, kar bo pocenilo in podaljšalo transportne poti?

Nenadejano odkritje bi lahko vodilo do precej cenejših baterij. Litij-žveplova baterija bi namreč z nizko ceno in visoko gostoto lahko poganjala prihodnost transporta, če bo na koncu tudi zares prišla na trg.

Komercialna litij-žveplova baterija bi lahko rešila vse probleme elektrifikacije, so prepričani v zagonskem podjetju Lyten, kjer jo pospešeno razvijajo.

Trenutne litij-ionske baterije ovira omejena dobava niklja. Na drugi strani je problem tudi kobalt, ki se v veliki meri pridobiva v Demokratični republiki Kongo, kjer se rudniki kobalta ukvarjajo z vedno večjimi obtožbami o kršenju človekovih pravic in obupnih delavskih pogojih.

Zaradi obilja žvepla in nizkih stroškov litij-žveplove baterije bi tako postala baterija veliko cenejša kot trenutni paket litij-ionskih baterij, ki stane okoli 150 dolarjev na kilovatno uro.

Hkrati bi lahko uporaba žvepla v bateriji zagotovila teoretično super visoko energijsko gostoto ali količino energije, ki jo baterija lahko zadrži z enim polnjenjem. Današnja električna vozila lahko prevozijo približno 460 km z enim polnjenjem, vendar bi litij-žveplova baterija potencialno lahko podvojila ta doseg - ali ustvarila električno vozilo, ki je za polovico manjše od tega, ki ga poganja litij-ion. V omenjene baterije je torej položenega veliko upanja, a so te zaenkrat še vedno le v razvoju. Ali bodo zares zagledale luč sveta, pa bo pokazal čas.