Je podražitev kmetijske nafte res naključje, ali gre znova za napad na slovenskega kmeta?

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je opozorila, da se je kmečka nafta podražila bistveno bolj, kot je napovedovala vlada. To dodatno zaostruje že tako težak ekonomski položaj slovenskih kmetij. Zbornica je zato na vlado naslovila zahtevo, da v najkrajšem možnem času sprejme ustrezen odlok, katerega namen bo povračilo dodatnih nepredvidenih stroškov, ki jih imajo nosilci kmetijskih gospodarstev zaradi izrednega povišanja cen energentov in mineralnih gnojil.

Kmečka nafta (kurilno olje za pogon kmetijske mehanizacije) se je – kljub predhodnim zagotovilom pristojnih ministrstev o zmernejšem dvigu cen – od 25. januarja letos zvišala za kar 33 odstotkov, medtem ko je bila rast cen bencina v istem obdobju 14-odstotna, dizla pa 20-odstotna. To za sektor predstavlja težko obvladljiv stroškovni šok. »Gre za občutno večji skok kot pri drugih gorivih, čeprav je kmečka nafta v osnovi enaka dizlu, le da je označena z barvilom,« je poudaril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek in se ob tem vprašal, ali je to naključje ali gre znova za napad na slovenskega kmeta. Po oceni zbornice takšna cenovna politika neposredno ogroža izvajanje ključnih spomladanskih kmetijskih opravil.

Kmečka nafta se je – kljub predhodnim zagotovilom pristojnih ministrstev o zmernejšem dvigu cen – od 25. januarja letos zvišala za kar 33 odstotkov.

Poleg visokih cen so kmete prizadele tudi motnje v oskrbi  s kmetijsko nafto. Po podatkih, ki jih je KGSZ zbrala s terena, do težav prihaja v Slovenskih Konjicah z okolico, Slovenj Gradcu z okolico,  Ptuju z okolico, Kranju z okolico, na Krasu, na območju Domžal in Kamnika, v Logatcu z okolico, Črnomlju z okolico, Novem mestu z okolico, v Tolminu in Mostu na Soči ter na Koroškem.

Kmetje so že pred volitvami poročali o praznih bencinskih servisih in o tem, da se vozijo od črpalke do črpalke v iskanju kmečke nafte, medtem ko so ponekod uvedene omejitve točenja na zgolj 30 litrov – kar je glede na velikost traktorskih rezervoarjev povsem neustrezno. Oskrba z gorivom na kmetije je močno upočasnjena, čakalne dobe za dostavo pa segajo tudi do več tednov, kar je posebej problematično na območjih brez bencinskih servisov. Zaradi pomanjkanja goriva nekateri kmetje že ustavljajo nujna spomladanska dela, razmere pa dodatno zaostrujeta negotovost glede prihodnjih cen in logistične težave v distribuciji. 

Zaradi pomanjkanja goriva nekateri kmetje že ustavljajo nujna spomladanska dela.

Kmetijstvo se trenutno sooča z izrazitim pritiskom na obeh straneh. Cene gnojil so se od decembra zvišale tudi do 40 odstotkov, cene so bile visoke že od začetka vojne v Ukrajini, vojna na Bližnjem vzhodu pa še dodatno vpliva na podražitve. Dušično gnojilo Urea se je tako podražilo za 43 odstotkov, KAN pa za 21 odstotkov. Na drugi strani odkupne cene kmetijskih pridelkov upadajo – cena mleka se je od oktobra 2025 znižala za približno 25 odstotkov (z 53 na 40 centov), v prašičereji pa beležijo najnižje cene v zadnjih osmih letih. »Ekonomika kmetij se hitro slabša – stroški naraščajo, odkupne cene pa padajo, pri čemer se to v maloprodajnih cenah pogosto sploh ne odraža,« je opozoril Podgoršek.

Cene gnojil so se od decembra zvišale tudi do 40 odstotkov.

Poziv k takojšnjemu ukrepanju države

KGZS predlaga uvedbo nujne državne pomoči po vzoru leta 2022. Predlagani model predvideva poenostavljeno izplačilo pomoči na hektar obdelovalnih površin (njiv, travnikov in trajnih nasadov), kar bi omogočilo hitro in administrativno nezahtevno izvedbo, saj država že razpolaga z vsemi potrebnimi podatki. Zbornica je ob tem pozvala tudi k pospešitvi izplačil ukrepov skupne kmetijske politike (SKP), da bi kmetje čim prej prišli do likvidnih sredstev, ter k stabilizaciji oskrbe z energenti, saj so v zadnjih tednih kmetje že imeli težave pri dobavi kmečke nafte zaradi povečanega povpraševanja gospodinjstev po kurilnem olju.

Zbornica je ob tem pozvala tudi k pospešitvi izplačil ukrepov skupne kmetijske politike.

Zbornica je v luči negotovih razmer v mednarodni logistiki tudi predlagala, da trgovske verige na svojih policah povečajo delež in količine hrane slovenskega porekla ter se k temu tudi javno zavežejo. Takšen pristop bi imel pomembne pozitivne učinke za celotno prehransko verigo. Stabilen in predvidljiv odkup bi kmetom omogočil boljše načrtovanje pridelave, racionalnejšo uporabo virov in posledično stabilnejše prihodke. Hkrati bi se z zmanjšanjem nihanj pri odkupu zmanjšale izgube in količine zavržene hrane na kmetijah. Na ravni potrošnikov pa bi večja stabilnost v verigi pomenila tudi stabilnejše maloprodajne cene hrane in manjšo izpostavljenost nenadnim podražitvam.

Predsednik uprave Petrola Sašo Berger je v torek na novinarski konferenci opozoril, da v zadnjih dneh zaznavajo 400-odstotno povečanje povpraševanja po kurilnem olju. Ob tem ko se soočajo z očitki, da se približuje sezona gnojenja, je Berger prepričan, da ne bomo letos gnojili štirikrat več kot lani. Po njegovem zagotovilu je gorivo na razpolago, a gre po njegovem mnenju za nakupe na zalogo.

Član uprave Marko Ninčević je napovedal, da bi se dobava kmetijske nafte lahko stabilizirala do petka – če se bodo sprostile predvsem logistične kapacitete oz. cisterne pogodbenih partnerjev za dobavo. Petrol namreč nima lastnih zmogljivosti za oskrbo bencinskih servisov, pač pa to izvajajo pogodbeni partnerji. Slednji so v zadnjih dneh angažirali vsa vozila, s katerimi lahko oskrbijo maloprodajna mesta z naftnimi derivati – vendar pa v Sloveniji in tudi v regiji primanjkuje primernih cistern, predvsem pa primanjkuje voznikov.