Debata strokovnjakov: Je religija dobra ali slaba za družbo?
Je religija dobra ali slaba za družbo? O tem večnem vprašanju sta se na Univerzi v Koloradu, ZDA, po poročanju Catholics News Agency soočila dva profesorja: James Gaston, profesor zgodovine in humanistike ter Michael Huemer, profesor filozofije. Poglejmo, kako se je razvila njuna debata.
James Gaston je zatrdil, da religija ni samo dobra, temveč je tudi nujna za družbo. Vsakdo mora iskati resnico, Boga, pri tem pa religija prispeva k temu iskanju.
"Religija se nagiba k povzročanju ali zaostrovanju človeških konfliktov," pa je Gastonovo pozitivno tezo zavrnil Michael Huemer ter spomnil na ozadje križarskih vojn ter vzpon islamske države. Religija po njegovih trditvah tudi zaustavlja intelektualni razvoj, sprejema možnost neverjetnega in ustvari napačna splošna pojmovanja o resničnosti. Vse skupaj seveda škoduje razvoju družbe. "Nekateri ljudje zapravljajo čas v ukvarjanju z religijo, ko bi ga lahko porabili za kaj koristnejšega," je tudi dodal in spomnil na Isaaca Newtona.
Gaston mu je oporekal z argumentom, da religija omogoči pot k človekovemu iskanju sreče, k čemur v družbi vsi stremijo. "V krščanski družbi je ideja o sreči skupna vsem. Toda način, kako priti do sreče, pa je prepuščeno vsakemu posebej."
Huemer je na to odvrnil, da se ideja o sreči lahko najde tudi v materialnem, t. j. znanstvenem razvoju. Ravno znanstveni razvoj je pripomogel k temu, da ljudje živimo veliko bolje in dlje kot tisoč let nazaj, je dodal.
Gaston je nato zavrnil Huemerjevo idejo o napredku kot o najboljšem dobrem. Izpostavil je religijo, še posebej katoliško Cerkev, ki je po njegovem mnenju še posebno koristna za družbo, saj človeštvu nudi skupen cilj v sreči, a istočasno spoštuje družbeno raznolikost.
"Veliko je še stvari preko materialnega," je debato zaključil Gaston.
James Gaston je zatrdil, da religija ni samo dobra, temveč je tudi nujna za družbo. Vsakdo mora iskati resnico, Boga, pri tem pa religija prispeva k temu iskanju.
"Religija se nagiba k povzročanju ali zaostrovanju človeških konfliktov," pa je Gastonovo pozitivno tezo zavrnil Michael Huemer ter spomnil na ozadje križarskih vojn ter vzpon islamske države. Religija po njegovih trditvah tudi zaustavlja intelektualni razvoj, sprejema možnost neverjetnega in ustvari napačna splošna pojmovanja o resničnosti. Vse skupaj seveda škoduje razvoju družbe. "Nekateri ljudje zapravljajo čas v ukvarjanju z religijo, ko bi ga lahko porabili za kaj koristnejšega," je tudi dodal in spomnil na Isaaca Newtona.
Gaston mu je oporekal z argumentom, da religija omogoči pot k človekovemu iskanju sreče, k čemur v družbi vsi stremijo. "V krščanski družbi je ideja o sreči skupna vsem. Toda način, kako priti do sreče, pa je prepuščeno vsakemu posebej."
Huemer je na to odvrnil, da se ideja o sreči lahko najde tudi v materialnem, t. j. znanstvenem razvoju. Ravno znanstveni razvoj je pripomogel k temu, da ljudje živimo veliko bolje in dlje kot tisoč let nazaj, je dodal.
Gaston je nato zavrnil Huemerjevo idejo o napredku kot o najboljšem dobrem. Izpostavil je religijo, še posebej katoliško Cerkev, ki je po njegovem mnenju še posebno koristna za družbo, saj človeštvu nudi skupen cilj v sreči, a istočasno spoštuje družbeno raznolikost.
"Veliko je še stvari preko materialnega," je debato zaključil Gaston.
Svoboda vere je tudi ena izmed človekovic pravic. V Evropski konvenciji konvenciji je zastopana v 9. členu.
"Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vključuje svobodo spremembe vere ali prepričanja ter svobodo, da človek bodisi sam ali skupaj z drugimi ter zasebno ali javno izraža svojo vero ali prepričanje v bogoslužju, pouku, praksi ali verskih obredih."
"Svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja se sme omejiti samo v primerih, ki jih določa zakon, in če je to nujno v demokratični družbi zaradi javne varnosti, za zaščito javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi."
"Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vključuje svobodo spremembe vere ali prepričanja ter svobodo, da človek bodisi sam ali skupaj z drugimi ter zasebno ali javno izraža svojo vero ali prepričanje v bogoslužju, pouku, praksi ali verskih obredih."
"Svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja se sme omejiti samo v primerih, ki jih določa zakon, in če je to nujno v demokratični družbi zaradi javne varnosti, za zaščito javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi."
Religija v EU
Največja religija v Evropski uniji je krščanstvo z 72 % deklariranim deležem prebivalstva. Od tega je velika večina katoličanov, sledijo protestanti in pravoslavci, nekaj odstotkov pa je drugih krščanskih ločin.
V zadnjih desetletjih je zaradi sekularizacije aktivnih vernikov vse manj. Po rezultatih Evrobarometra iz leta 2010 tako v Boga veruje zgolj še 49 % prebivalcev Evropske unije.
Najmanj ljudi v Boga veruje v Češki (16 %), Estoniji (18 %) in na Švedskem (18 %), največ pa na Malti (94 % - katolištvo), Cipru (90 % - pravoslavno) in v Romuniji (90 % - pravoslavno).
V Sloveniji po tej raziskavi v Boga veruje 32 % ljudi. kar nas uvršča na 22. mesto med 28 članicami EU. Imamo pa enega najvišjih deležev ljudi, ki "verujejo, da obstaja neke vrste duhovna sila" - 36 %.
Največja religija v Evropski uniji je krščanstvo z 72 % deklariranim deležem prebivalstva. Od tega je velika večina katoličanov, sledijo protestanti in pravoslavci, nekaj odstotkov pa je drugih krščanskih ločin.
V zadnjih desetletjih je zaradi sekularizacije aktivnih vernikov vse manj. Po rezultatih Evrobarometra iz leta 2010 tako v Boga veruje zgolj še 49 % prebivalcev Evropske unije.
Najmanj ljudi v Boga veruje v Češki (16 %), Estoniji (18 %) in na Švedskem (18 %), največ pa na Malti (94 % - katolištvo), Cipru (90 % - pravoslavno) in v Romuniji (90 % - pravoslavno).
V Sloveniji po tej raziskavi v Boga veruje 32 % ljudi. kar nas uvršča na 22. mesto med 28 članicami EU. Imamo pa enega najvišjih deležev ljudi, ki "verujejo, da obstaja neke vrste duhovna sila" - 36 %.
Slovenska zakonodaja Cerkve in druge verske organizacije opredeljuje kot splošno koristne organizacije:
5. člen Zakona o verski svobodi):
Cerkve in druge verske skupnosti, ki se zavzemajo za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju, si prizadevajo za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja in imajo hkrati tudi s svojim delovanjem pomembno vlogo v javnem življenju z razvijanjem svojih kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih, solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnosti s področja socialne države, s katerimi bogatijo nacionalno identiteto in s tem opravljajo pomembno družbeno nalogo, so splošno koristne organizacije.
Država spoštuje identiteto cerkva in drugih verskih skupnosti in vzpostavlja z njimi odprt in trajen dialog ter razvija oblike trajnega sodelovanja.
5. člen Zakona o verski svobodi):
Cerkve in druge verske skupnosti, ki se zavzemajo za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju, si prizadevajo za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja in imajo hkrati tudi s svojim delovanjem pomembno vlogo v javnem življenju z razvijanjem svojih kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih, solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnosti s področja socialne države, s katerimi bogatijo nacionalno identiteto in s tem opravljajo pomembno družbeno nalogo, so splošno koristne organizacije.
Država spoštuje identiteto cerkva in drugih verskih skupnosti in vzpostavlja z njimi odprt in trajen dialog ter razvija oblike trajnega sodelovanja.
Zadnje objave
Evropska komisija utišala 600.000 državljanov in blokirala pobudo Save Europe Act
24. 7. 2026 ob 19:41
Hamas načrtoval pokol v Evropi
24. 7. 2026 ob 18:55
Vlada znižuje cene: bencin cenejši za skoraj 10, dizel za več kot 11 centov na liter
24. 7. 2026 ob 18:41
Ustavno sodišče je čiščenje 'janšistov' zapakiralo v skrb za pluralnost
24. 7. 2026 ob 14:36
Bo Golob ostal sam? SD in Prerod v vladi v senci ne bosta sodelovala
24. 7. 2026 ob 12:59
Zdravstvo potrebuje urgentno zdravljenje
24. 7. 2026 ob 12:58
Umrl je antropolog dr. Jože Ramovš
24. 7. 2026 ob 11:37
Ekskluzivno za naročnike
Je na Sabotinu še vedno napis Tito?
24. 7. 2026 ob 6:00
Brez odločnega dviga rodnosti tvegamo demografski samomor
23. 7. 2026 ob 19:10
SKOK v bazen?
23. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.