Je varnost Evrope ogrožena? Kaj ima pri tem Nemčija?

Nemčija bi morala zaradi nacionalne varnosti opustiti svojo strogo fiskalno politiko in za obrambo porabiti večji delež bruto domačega proizvoda.

Vladajoča nemška vlada bi morala nemudoma dramatično povečati izdatke za obrambo, meni Moritz Schularick, predsednik Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo (IfW).

Za medij Süddeutsche Zeitung je izjavil, da bi morala Zvezna republika v doglednem času za obrambo porabiti okoli 3 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Nemčija zdaj za obrambo namreč ne namenja niti obveznih 2 odstotkov BDP, ki se pričakujejo od vseh članic Nata. Med njimi 3 odstotke svojega BDP za obrambo nameni le Poljska. Če bi Nemčija sledila temu primeru, bi to znašalo približno 120 milijard evrov na leto.

Schularick je omenil dve možnosti, ki sta njihovi državi na voljo za financiranje tega hitrega povečanja porabe. Prvič, vlada lahko prekine dolžniško zavoro, ali drugič, odloči o novem posebnem skladu za razvoj vojske.

»Vsakdo, ki noče najeti novih posojil iz dogmatičnih razlogov, postavlja svojo stranko nad državo,« je dejal Schularick in jasno naslovil svoje sporočilo Christianu Lindnerju, finančnemu ministru Svobodnih demokratov (FDP), ki vztraja pri varčevanju.

Po strogih proračunskih pravilih oz. dolžniški zavori, zapisani v ustavi iz leta 2009, se lahko za novo zadolževanje porabi le 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda. Vztrajanje pri tem ob izjemno hudem proračunskem primanjkljaju je sprožilo burno razpravo med vladnimi strankami. Predvsem FDP, ki jo vodi finančni minister, vztraja pri globokih rezih. Vlada namreč porabi ogromne vsote za socialno varstvo in naraščajoče število priseljencev.

Predsednik IfW hkrati trdi, da je »Evropa zanemarila vlaganje v svojo varnost«. Zaradi tega ni mogla podpreti Ukrajine proti Rusiji brez pomoči Združenih držav. »Vendar pa se mora biti Evropa, glede na nestabilnost ZDA, v naslednjih letih sposobna braniti sama,« je dejal. Poleg domačega povpraševanja je nemška obrambna industrija namreč močno vpeta tudi v mednarodne obrambne trge, saj svoje izdelke in tehnologijo izvaža v številne države po vsem svetu.

Direktor inštituta trdi, da mora Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri razvoju obrambne industrije celine. Poleg tega bi povečana poraba za varnost spodbudila tudi gospodarsko rast, ki se nanaša na davčne olajšave za podjetja in več naložb.

Tudi sicer je nemška obrambna industrija pomemben igralec na globalnem obrambnem trgu, osredotočena na razvoj in proizvodnjo širokega spektra obrambnih sistemov, vključno z letali, ladjami, vozili in orožjem. Pri tem veliko vlagajo predvsem v raziskave in razvoj, njihova industrija ima visoko kvalificirano delovno silo, spodbujajo pa tudi sodelovanje med vlado in zasebnim sektorjem. Vlada je opredelila prednostna področja za naložbe, kot so kibernetska varnost, posodobitev opreme in izboljšanje vojaške mobilnosti.

V intervjuju je Schularick dejal še, da je Evropa, vključno z Nemčijo, ogrožena zaradi kitajskega uvoza. Poudaril je, da Evropa iz Kitajske uvozi že 40-krat več električnih avtomobilov kot ZDA. Predvideva, da bo ta uvoz še naprej rasel in predstavljal grožnjo evropskim naložbam in podjetjem. »Kitajska vlada subvencionira svojo industrijo s stotinami milijard evrov na leto, kar izkrivlja konkurenco. Evropska komisija bi morala raziskati kitajske subvencije in se ustrezno odzvati, po potrebi s kaznovalnimi carinami.«