Jože Kurinčič, Delo: Vprašanje o Bogu

g.Kurinčiča ne kapiram kaj bi rad v končnem sporočil Ljudstvu in se, hvala Bogu , tudi malo moti. Bom pojasnil tulele:

Prvo: v naslov zapiše Bog.
Misliš, da bo razprava o mojem Najvišjem.
Potem preobrat v prvi vrstici, kjer obrne na boga.
Misliš, da je prestavil , prešaltal na boga in na bogove in, da bo razpredal o njih in tudi kaj povedal, pa me nato dobesedno strese in zruka z umotvori slovenskih kajnovskih ničejancev, Kocbeka, karizmatičnega (!)Pirjevca in kamnitega Boljševika Vidmarja.

O mojem prijatelju Stvarniku Bogu pa nič, pardon na koncu natvezi varianto o pobožnih pobijanjih onih, ki so za bogove in nas, ki smo od onega drugega, od Boga
Ta g.Kurinčič iz Dela je zame očitno pretežak, ampak bom ponovil, kar sem prejle še zapisal k njegovi zgodi v Delu. Zgoda, ki mi je odnesla pokrovko brez, da bi prebral, samo videl sem imena tardečih, ki nastopajo v sagi in desetkrat zapisani moj Najvišji z malo začetnico.
Bog pa kar z malo začetnico, kot da smo še bosi Neandertalci, ki še zdaj pišejo "po / preed Našim štetjem in ne pred/po Kristusu kot vse preostali svet. Še Putin se je naučil, privadil na Kristusa, kako vehementno na široko se pokriža kujon kgbejevski pod vršiško kapelco!
Torej zavračam, da pobijanja po g.Kurinčiču bodo na temelju bog-Bog.Utemeljujem tukaj:
Znanosti, ki, da, kakor nima odgovorov ali jih noče in ne more imeti je znanost turbo sorte.Iščejo dokaze za Boga točno natanko tam, kjer so le ti nedosegljivi za sklepanja, za računanje, formule , smojenje kemijskih reakcij in za eksplozije ali iskrenje. Spraševati je treba ono znanost, ki ji ne priznavajo statusa znanosti.
Lahko je znanost kot vsebina enega samega živega bitja in ni niti nujno, da je to človek.
Ne , ne bodo se zanamci pobijali zaradi boga, ne zaradi bogov niti in najmanj zaradi Boga.
Tudi rdeči in Beli se niso klali zato, ker bi eni verjeli, drugi pa ne.
Tolkli so se zaradi drugih stvari.
Recimo, da so se Kajnovi zaradi razrednih stvari in, recimo, da so se Beli zaradi branjenja lastnih življenj in tradicionalnih vrednostnih zadev.
Rezultati so več ali manj na dlani, ampak še dolgo ne bo jasno
ali je najvrednejše materialno minljivo razgradljivo zemeljsko ali je prevladujoče vredno vse kar zaobjema vsebina Večnosti.

Da razpravlja Kocbek, Pirjevec in Vidmar o bogu in bogovih me sploh ne zanima, ker so mi veliko več povedali že predniki staroverci praslovenski bivajoči od Barkovelj čez Istro do planine pod Krnom ali na Tonovcevega gradu!
Da pa ti t.im. eminentni, celo karizmatični Ničevovci meni pinkajo v betico o mojem prijatelju Bogu, me istotako ne mika posebno, vsaj pričakovanja mi niso ustvarili, da bi jih bilo vredno čuti.
Čuden izbor za čudno zgodbo, g.Kurinčič.
Bog pomagej.
In bogovi lepo se mejte.