Kako na udeležbo v nacionalni gardi gledajo mladi

Naš vzorec sicer ni reprezentativen tako po številu kot po strukturi vprašanih mladih, a nekatere sklepe se iz prejetih odgovorov in drugih splošno znanih dejstev da potegniti. Štirinajst let po ukinitvi naborniškega sistema v Sloveniji se kolateralne posledice te odločitve kažejo tudi pri domovinski zavesti današnje mladine. Res da je bilo vse pogostejše uveljavljanje ugovora vesti ter odločanje za civilno služenje vojaškega roka eden od pomembnih vzrokov odločitve za prehod na poklicno vojsko, a naborništvo je vsaj med dobršnim delom moške populacije še vedno privzgajalo določen odnos do domovine, ki ga je danes opaziti vse manj. Čeprav naborništvo še zdaleč ni preživeta ideja - mnoge države, tudi sosednja nevtralna Avstrija, ga poznajo še danes, bi imela Slovenija ob morebitni potrebi po vrnitvi na ta način popolnjevanja oboroženih sil hude probleme. S tega vidika je ideja SDS po uvedbi nacionalne garde dobra, saj bi tako v organiziran državni sestav vključili vsaj tiste, ki jih občutek za pripadnost in služenje domovini še ni povsem zapustil. Ob sedanjem pomanjkanju vsesplošnega zavedanja o pomenu domoljubne vzgoje v izobraževalnem procesu, domačem okolju in medijih se nam namreč lahko zgodi, da bomo čez deset let mlade z domoljubno zavestjo iskali z lučjo pri belem dnevu.