Kako nepridobitno zaslužiti milijon dolarjev ali kaj se "kapitalist" Arhar lahko nauči od "socialista" Vesela

Komisija za preprečevanje korupcije je torej s kljuke snela predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, kateremu je znanstvo s Čeferinom prineslo dobičkonosno, a kot smo v sredo izvedeli, nikakor ne pridobitno funkcijo revizorja v organih FIFA. Presoja, da lahko tako zaslužen milijon dolarjev uvrstimo med »humanitarne, prostovoljne in druge družbeno koristne dejavnosti«, kot KPK sam definira nepridobitnost, je rešila njegovo funkcionarsko kariero na Računskem sodišču, saj je pridobitno početje funkcionarjem zaradi izogibanja vtisu konflikta interesov prepovedano; razen izjem oz. izdanega dovoljenja KPK, ki pa ga Vesel nima. Ampak saj ga niti ne potrebuje, nas prepričuje KPK, ker je Vesel pač svoj milijon zaslužil ob opravljanju humanitarnega, prostovoljnega, oziroma družbeno koristnega dela.

Status družbeni koristi predanega delavca je nedvomno odlična podlaga za kariero v politiki, kamor mnogi poznavalci Vesela že prestavljajo. Pojavlja se kot najresnejši kandidat za nov obraz še ene nove stranke, ki naj bi tudi v peto preizkušala naivnost labilnega dela slovenskega volilnega telesa. A domača politična zgodovina nas uči, da je mnogo slabša, oziroma lahko celo uničujoča podlaga za uspešno politično kariero (pre)velik osebni dohodek, ki presega z uravnilovko uokvirjena miselna obzorja povprečnega Slovenca.

Na najbolj brutalen način je to pred leti izkusil dostojanstven, ugleden, spoštovan … bančnik dr. France Arhar, ki je bil vse to do trenutka, ko ga je, ob kandidaturi za predsednika republike, na nacionalni televiziji na temo njegove plače zmasakrirala Janja Koren. Pomagalo ni niti, da je bil za direktorja v bančništvu celo podplačan. A dobival je nekajkrat več kot povprečni Slovenec, kar je bilo za zapečatenje njegove politične kariere povsem dovolj.

Po drugi strani pa je fascinantno, kako levi kreatorji javnega mnenja uspešno politično tržijo Čeferina in Vesela, čeprav zaslužita desetkratnik prihodka takrat tako brutalno medijsko umorjenega politika, je nekdo zapisal na Twitterju.

Občudujem spretnost in moč slo medijev, ki so

- na eni strani sposobni odrezat enega Arharja kot kandidata za PD, ker njegova visoka plača sproži usodni foušijski kompleks

- in na drugi strani uspešno tržijo Čeferina in Vesela

— Jekleni Polh (@JPolh) May 12, 2021

Ko je predsednik KPK Šumi razglasil, da je Tomaž Vesel milijon dolarjev zaslužil "nepridobitno" - torej na "socialistični način", je ubil tri muhe na en mah

Ampak ravno v tem je od nekdaj bistvo logike slovenskih komunistov, oziroma njihovih današnjih socialističnih dedičev. Kapitalisti so najhujši, najgrši in najslabši, ker je njegov cilj dobiček, premoženjska korist, ki jo želijo ohraniti zase. Medtem ko se sami, prvovrstni socialisti, tako rekoč razdajajo v dobro ljudstva. Za to jim pripada nadomestilo, pri čemer pa njegova višina ni pomembna, četudi presega najbolj dobičkonosne »kapitalistične dejavnosti«.

Ta logika pri nas seže že v vojni čas, ko so navadni partizani ponavadi jedli vodene mineštre, za poveljnike ter politkomisarje pa se je našlo tudi meso; na svojih plečih so pač nosili odgovornost za najvišje smotre revolucije in NOB. Po osvoboditvi pa so brezrazredno družbeno enakost narodu vcepljali iz mehkih naslonjačev uplenjenih (judovskih) vil. Te so jim, kot avantgardi delovnega ljudstva, pač pripadale, ker so v imenu ljudstva opravljali »družbeno koristno delo«. Spomnimo se samo luksuza, s kakršnim je bil obdan »prvi med enakimi«, čaščeni maršal Josip Broz Tito.

In z logiko »nepridobitnega razdajanja za druge« dandanes opravičujejo tudi Vesela, čeprav je njegov zaslužek pri Fifi produkt čistega kapitalizma. Ko je predsednik KPK Šumi razglasil, da je Tomaž Vesel milijon dolarjev zaslužil "nepridobitno" - torej na "socialistični način", je ubil tri muhe na en mah - odrešil ga je težave nezdružljivosti funkcij po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ga razglasil za "družbeno koristnega delavca" ter ga osvobodil bremena (pre)visokega zaslužkarstva. Zdaj je vesel, primerno opran in polikan za vstop v politiko.