Kdo si lahko obeta povračilo glob iz časov Covid ukrepov?

Vlada je potrdila besedilo zakona, ki ureja vprašanja v zvezi s prekrški, ki so bili storjeni v času veljavnosti ukrepov zaradi Covida-19. Po njem bodo podatki kršiteljev avtomatsko izbrisani iz prekrškovnih evidenc, kršitelji pa lahko pričakujejo tudi vrnitev glob, če je šlo za take, ki so bile izterjane na podlagi ustavno spornih predpisov.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan iz vrst Socialnih demokratov je na novinarski konferenci včeraj poudarila, da vlada s tem uresničuje eno izmed svojih koalicijskih zavez. Govora pa je bilo tudi o plačilu stroškov varovanja shodov.

Podatki kršiteljev bodo umaknjeni iz evidenc, globe pa povrnjene

Vlada bo očitno izpolnila eno izmed svojih prvih koalicijskih zavez. Če ste med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022 prejeli globo zaradi kršitve ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni Covida-19, ki je bila izterjana na ustavno sporni podlagi, vam bodo znesek povrnili.

"Ustavno sodišče je namreč ugotovilo neustavnost nekaterih določb zakona o nalezljivih boleznih in zakona o javnih zbiranjih, na podlagi katerih je prejšnja vlada sprejemala odloke, ki so predstavljali vsebinsko pravno podlago za omenjene prekrškovne postopke," je na novinarski konferenci povedala ministrica za pravosodje Švarc Pipanova. Upravičenci naj bi izplačila glob začeli dobivati proti koncu letošnjega leta. Ne velja pa ureditev za vse prekrške, storjene v tistem času, če pravna podlaga ni ustavno sporna, npr. za kršitev javnega reda in miru, do povračila globe niste upravičeni.

Od začetka epidemije pa do konca maja lanskega leta (se pravi do konca mandata prejšnje vlade) je bilo sicer sproženih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, glob pa je bilo izrečenih za 5,5 milijona evrov. Kot so povedali na vladi, bodo podatki kršiteljev tudi avtomatsko izbrisani iz prekrškovnih evidenc.

Primc: "Organizator je dolžan zagotoviti, da se shod izvaja v skladu s prijavljenim dogajanjem"

Ministrica Švarc Pipanova pa je odgovorila tudi na vprašanje glede plačila stroškov za varovanje nekaterih protestnih shodov za časa covida, npr. petkovih kolesarjev. V teh primerih ni šlo za globe, ampak za tožbe, se pa pojavi vprašanje povrnitve stroškov mirnega zbiranja. Ne spada sicer v ta zakon, so pa takšne situacije »zaustavili« že v začetku mandata, kar je storila takratna ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, tako da je umaknila soglasje države k tem tožbam. Te tožbe so bile po ministričinih besedah nedopustne, tako npr. "ni dovoljeno nalagati stroškov varovanja miroljubnih zbiranj nikomur, nobenemu posamezniku, ampak jih mora zagotavljati država." O izjavi smo povprašali tudi dva iniciatorja protestov, ter kako je varovanje protestov urejeno pri njih, Aleša Primca in Pavla Ruparja.

Primc je dejal, da je ministričina izjava strogo po zakonu sicer pravilna. Varovanje protesta je naloga države in policije. Zagotavljanje reda s strani udeležencev in spoštovanje predpisov  pa je naloga organizatorja. Primc kot organizator je tako dolžan, da se shod izvaja v skladu s prijavljenim dogajanjem, da ljudje na primer ne uhajajo na cesto, da se udeleženci obnašajo kulturno. Če tega organizator ne more zagotoviti, posreduje policija.

Če pride do srečanja dveh skupin, kot se je zgodilo na primer na pohodu za življenje, njihovi redarji nimajo pristojnosti in, če bi prišlo do konflikta, ne morejo reagirati in razrešiti zadeve. Tako ni možen fizični obračun, saj lahko to stori le policija. Drugače pa je, če bi imeli na protestu pooblaščeno varnostno službo, ki ima možnost uporabiti prisilna sredstva. Gre za podjetja, ki so pooblaščena za varovanje. Te varnostne službe imajo možnost uporabe fizične sile. To pa lahko naredijo samo v skrajnih primerih in v času, dokler ne pride policija, potem so tudi oni nemočni.

Pavel Rupar je povedal, da so sami uporabili najbolj ugodno varianto varovanja, se pravi svoje redarje. Potrebno je zagotoviti ustrezno število redarjev, druge oblike varovanja pa nimajo. Ministrica je verjetno po Ruparjevih besedah mislila na policijo, ki pa organizatorjem njihovih protestov pomaga in dobro opravlja svoje delo. Sicer sami še niso delali »večjih scen«, z njimi tako dobro super sodelujejo.

Ministričina izjava drži, je pa res, da država organizatorju ne more kar izdati računa brez pravne podlage

Govorili smo tudi s pravnim strokovnjakom dr. Matejem Avbljem. Ta je sicer povedal, da je v tujini in da ni podrobno proučil ministričine izjave, a je poudaril, da se zdi, da je njena izjava v neskladju s 35. členom Zakona o javnih zbiranjih, ki pravi, da »kadar je v primerih, določenih v 30. in 31. členu tega zakona, na prireditvi potrebno sodelovanje policije, je organizator dolžan povrniti vse stroške, ki so v zvezi s tem nastali«. Tako država te zaveze nima.

Pogovarjali smo se še s pravnim strokovnjakom iz mariborske pravne fakultete, dr. Mihom Šepcem, ki pa je izpostavil drug pogled. Javni shod po Zakonu o javnih zbiranjih (ZJZ) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur, je povedal Šepec.

Javni shodi morajo biti prijavljeni policiji, 10. člen tega istega zakona pa pravi, da mora organizator shoda poskrbeti za varnost oziroma zagotoviti rediteljsko službo. Če organizator tega ne stori, ZJZ vsebuje prekrškovne določbe, po katerih se ga lahko kaznuje. ZJZ ne omenja možnosti, da bi plačilo varovanja shoda, ki ga opravlja policija, naložili organizatorju. Kar pa še ne pomeni, da država tega stroška ne bi mogla iztožiti v civilnem odškodninskem postopku od organizatorja. Šepec pa je opozoril, da mu država ne more kar izdati računa, če za to nima pravne podlage.

Tako da ministričina izjava v tem delu drži, bi pa Šepec pričakoval, da država zahteva povrnitev škode za varovanje shoda od organizatorja z odškodninskim zahtevkom, saj mora po zakonu stroške varovanja shoda kriti organizator. Če pa so bile globe izrečene na podlagi neustavne zakonodaje, ima vsak posameznik, ki je na tej podlagi plačal kazen, pravico, da se mu izplačana kazen povrne. Kaznovan je bil namreč na pravni podlagi, ki nikoli ne bi smela obstajati, je opozoril Šepec.