Kdo ustvarja praznično toplino in bližino?
To, da je december samo še »veseli december«, ko je nujno veliko nakupovati, zapravljati, zavijati darila v živopisan papir, okraševati in »olučkati« hišo, predvsem pa, da se začne že sredi novembra, je precej zlajnana tema. Česar se trgovci zelo dobro zavedajo. In jim ni kaj dosti všeč. Kdo bo pa še zapravljal, če se bodo ljudje kar naenkrat dejansko zavedli, da je pravo bistvo praznikov vsebina in čas z bližnjimi, ne pa blišč in darila?
Ni boljše poti do spodbude k zapravljanju kot oglasi, ki zaigrajo na naša čustva. Prikažejo kratko zgodbico s srečnim koncem ali nenavadnim preobratom in mi že smrkamo v robčke in prikimavamo ter razmišljamo o smislu in pravem pomenu življenja. Inflacija oglasov s srečnimi družinami; nasmejanimi dedki, ki okrašujejo smrečico z vnučki, do ušes zaljubljenimi mladimi pari, ki se navihano valjajo v snegu in idiličnimi družinami, ki se ves čas zgolj smehljajo, je v decembru neverjetna.
Ste videli tisti ganljivi nemški oglas o starejšem gospodu, »Dedku«? Božič preživlja sam, otroci in vnuki pa mu le po telefonu zaželijo lepe praznike in se opravičijo, da jih ne bo. Tako leto za letom. Dokler nenadoma ne prejmejo obvestila o njegovi smrti. Vsi v črnini se zberejo v njegovem domu, kjer jih Dedek preseneti – živ in zdrav. In potem vseli skupaj večerjajo, se smejijo in končno uživajo skupni božič, kot bi ga morali že leta.
Video bi bilo prav lepo pogledati, če se ne bi na koncu prek zaslona zapisalo ime nemškega veletrgovca, ki ubije vso sporočilnost. Kot bi hoteli reči: »Božič obvezno preživite s svojimi najdražjimi, a ne pozabite se prej izdatno založiti v trgovini!«
Ste opazili letošnji praznični slogan enega naših trgovcev? S praznično toplino ustvarjamo bližino pravijo. Pa prav bližino, ki nam je začela polzeti iz rok zaradi prevelike naravnanosti k potrošnji, k stvarem, k »imeti več«, bi nam zdaj radi vrnili … v trgovinah?
Trgovci pač prodajajo. Tu ni nobene topline ali bližine. Njihove reklame v »božičnem« duhu nas ne zasipajo zato, ker bi nam resnično želeli dobro ali ker bi jim bilo mar za našo dobrobit. Ravno zato so vsi ti srečni ljudje tako daleč od realne slike – izjemno lepo oblečeni, zbrani okrog razkošne smrečice ali bogato obložene mize, katere vrednost, če seštejemo vse jedi, hode in pijače, presega mesečni proračun povprečne slovenske družine. In ko jih gledamo, si zaželimo biti kot oni. Ker so tako zelo srečni in zadovoljni!
Da bomo kot oni, pa moramo biti za praznike svečano oblečeni, imeti bogato a okusno okrašen dom in prefinjeno izbrane jedi za sladokusce. Tako spretni in prepričljivi so, da spotoma pozabiš, kako malo je v resnici potrebno za lepo praznično vzdušje.
Če si bo kak trgovec kdaj res zaželel doprinesti k praznični bližini in toplini, bo v oglas dal družino, katere člani se, vsi po vrsti oblečeni v trenerke in doma spletene puloverje, stiskajo okrog jaslic ali na kavču in razen ene sveče ali ene kitare ali ene oguljene družabne igre ne potrebujejo čisto nič za popoln božični večer. Gotovo bo ta podoba bolj realna od tiste, ki jo v reklamah slikajo zdaj. Ne bo pa dobra za »biznis«, to pa res ne.
Ni boljše poti do spodbude k zapravljanju kot oglasi, ki zaigrajo na naša čustva. Prikažejo kratko zgodbico s srečnim koncem ali nenavadnim preobratom in mi že smrkamo v robčke in prikimavamo ter razmišljamo o smislu in pravem pomenu življenja. Inflacija oglasov s srečnimi družinami; nasmejanimi dedki, ki okrašujejo smrečico z vnučki, do ušes zaljubljenimi mladimi pari, ki se navihano valjajo v snegu in idiličnimi družinami, ki se ves čas zgolj smehljajo, je v decembru neverjetna.
Oglas o osamljenem dedku
Ste videli tisti ganljivi nemški oglas o starejšem gospodu, »Dedku«? Božič preživlja sam, otroci in vnuki pa mu le po telefonu zaželijo lepe praznike in se opravičijo, da jih ne bo. Tako leto za letom. Dokler nenadoma ne prejmejo obvestila o njegovi smrti. Vsi v črnini se zberejo v njegovem domu, kjer jih Dedek preseneti – živ in zdrav. In potem vseli skupaj večerjajo, se smejijo in končno uživajo skupni božič, kot bi ga morali že leta.
Trgovci pač prodajajo. Tu ni nobene topline ali bližine. Njihove reklame v »božičnem« duhu nas ne zasipajo zato, ker bi nam resnično želeli dobro ali ker bi jim bilo mar za našo dobrobit.
Video bi bilo prav lepo pogledati, če se ne bi na koncu prek zaslona zapisalo ime nemškega veletrgovca, ki ubije vso sporočilnost. Kot bi hoteli reči: »Božič obvezno preživite s svojimi najdražjimi, a ne pozabite se prej izdatno založiti v trgovini!«
Ste opazili letošnji praznični slogan enega naših trgovcev? S praznično toplino ustvarjamo bližino pravijo. Pa prav bližino, ki nam je začela polzeti iz rok zaradi prevelike naravnanosti k potrošnji, k stvarem, k »imeti več«, bi nam zdaj radi vrnili … v trgovinah?
S praznično toplino prodajamo bližino
Trgovci pač prodajajo. Tu ni nobene topline ali bližine. Njihove reklame v »božičnem« duhu nas ne zasipajo zato, ker bi nam resnično želeli dobro ali ker bi jim bilo mar za našo dobrobit. Ravno zato so vsi ti srečni ljudje tako daleč od realne slike – izjemno lepo oblečeni, zbrani okrog razkošne smrečice ali bogato obložene mize, katere vrednost, če seštejemo vse jedi, hode in pijače, presega mesečni proračun povprečne slovenske družine. In ko jih gledamo, si zaželimo biti kot oni. Ker so tako zelo srečni in zadovoljni!
Da bomo kot oni, pa moramo biti za praznike svečano oblečeni, imeti bogato a okusno okrašen dom in prefinjeno izbrane jedi za sladokusce. Tako spretni in prepričljivi so, da spotoma pozabiš, kako malo je v resnici potrebno za lepo praznično vzdušje.
Če si bo kak trgovec kdaj res zaželel doprinesti k praznični bližini in toplini, bo v oglas dal družino, katere člani se, vsi po vrsti oblečeni v trenerke in doma spletene puloverje, stiskajo okrog jaslic ali na kavču in razen ene sveče ali ene kitare ali ene oguljene družabne igre ne potrebujejo čisto nič za popoln božični večer. Gotovo bo ta podoba bolj realna od tiste, ki jo v reklamah slikajo zdaj. Ne bo pa dobra za »biznis«, to pa res ne.
Zadnje objave
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Bruselj Sloveniji izdal šest opominov
16. 7. 2026 ob 7:00
Veliko Britanijo naj bi prevzel Andy Burnham
16. 7. 2026 ob 6:00
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.