Kristijan Musek Lešnik za Delo: Slovenci smo strašno nagnjeni k jamranju
Predstojnik Centra za pozitivno psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in tehnologijo Univerze na Primorskem dr. Kristijan Musek Lešnik je nedavno izdal priročnik Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše. Ob tej priliki je za Delo spregovoril predvsem o pozitivni psihologiji.
Kot pravi Musek Lešnik "vsak človek doživlja izgube, krize, frustracije ..., in bolj kot je opremljen z mehanizmi, o katerih govori pozitivna psihologija, kot so optimizem, upanje, hvaležnost in zadovoljstvo, lažje bo šel čez resne izzive in ovire". Med drugim je dejal, da s svojim fokusom usmerjamo okoliščine, ki jih opazimo, prek njih pa svoje počutje in posredno počutje ljudi okrog sebe.
Spregovori tudi o vzgoji in izpostavi, da bistvo sreče in zadovoljstva ni samo imeti se fino tukaj in zdaj, temveč da morajo starši otroke naučiti življenjskih veščin in morajo znati presoditi, česa ni dobro reševati namesto otrok, da jim ne bi odvzeli možnosti za učenje.
Opozori tudi, da otrok, ki mu starši dovolijo, da je nespoštljiv do njih, ne bo nikoli spoštoval nikogar. Če se vse vrti okoli otroka, je to idealna podlaga za poznejši razvoj egocentričnega narcisizma. Starši ne smejo biti otrokovi prijatelji, poudarja psiholog. Ob problemu iskanja potrditev na spletu pri mladih Musek Lešnik izpostavi, da je pomembno otroku pomagati najti druge vire zadovoljstva in dobrega počutja kot je splet - pa naj bo to šport, narava, ustvarjanje ali kar koli drugega.
Celoten intervju lahko preberete v Delu.
Kot pravi Musek Lešnik "vsak človek doživlja izgube, krize, frustracije ..., in bolj kot je opremljen z mehanizmi, o katerih govori pozitivna psihologija, kot so optimizem, upanje, hvaležnost in zadovoljstvo, lažje bo šel čez resne izzive in ovire". Med drugim je dejal, da s svojim fokusom usmerjamo okoliščine, ki jih opazimo, prek njih pa svoje počutje in posredno počutje ljudi okrog sebe.
Spregovori tudi o vzgoji in izpostavi, da bistvo sreče in zadovoljstva ni samo imeti se fino tukaj in zdaj, temveč da morajo starši otroke naučiti življenjskih veščin in morajo znati presoditi, česa ni dobro reševati namesto otrok, da jim ne bi odvzeli možnosti za učenje.
Opozori tudi, da otrok, ki mu starši dovolijo, da je nespoštljiv do njih, ne bo nikoli spoštoval nikogar. Če se vse vrti okoli otroka, je to idealna podlaga za poznejši razvoj egocentričnega narcisizma. Starši ne smejo biti otrokovi prijatelji, poudarja psiholog. Ob problemu iskanja potrditev na spletu pri mladih Musek Lešnik izpostavi, da je pomembno otroku pomagati najti druge vire zadovoljstva in dobrega počutja kot je splet - pa naj bo to šport, narava, ustvarjanje ali kar koli drugega.
Celoten intervju lahko preberete v Delu.
Povezani članki
Zadnje objave
V Mestnem muzeju Ljubljana razstava o dolgo zamolčani kiparki Lizi Hribar
10. 11. 2026 ob 21:55
Prejemnikom tujega denarja bi prepovedali organiziranje kampanj
10. 11. 2026 ob 19:05
Svoboda straši s pokojninami: velike številke, zamolčane razlike
10. 11. 2026 ob 18:52
Krakov: po terorističnem napadu znano več o stanju poškodovanih
10. 11. 2026 ob 17:50
Janković pričakuje nov mandat, meščani pa opozarjajo na napačne prioritete
10. 11. 2026 ob 17:44
Roman Safet iz Šiške: satirični odgovor na romsko problematiko
10. 11. 2026 ob 15:11
1 komentar
rasputin
45 let pod Jugovino smo bili izpostavljeni režimskemu jamranju o krivičnosti kapitalizma in kraljevine Jugoslavije, o nevarnosti notranjega sovražnika, ki nikoli ne počiva, o nevarnosti zunanjega sovražnika... Ljudstvo je bilo v stanju kolektivne hipnoze, ki mu jo je vsilila partija. Ubogaj in molči! je bilo temeljno pravilo preživetja.
A je potem kaj čudnega, če so se ljudem med tranzicijo počasi razvezali jeziki in so začeli jamrati vse počez? Zdaj pa že spet postopno lezemo v čase, ko vedno bolj velja: Ubogaj in molči! Za mili kruhek se je treba vedno bolj odpovedovati tudi svobodi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.