Lenart brez sodišča? Lokalna skupnost opozarja na centralizacijo, ministrstvo mirí: »Dostop ne bo slabši«

Načrtovana reorganizacija prvostopenjskih sodišč v Sloveniji je v Slovenskih goricah sprožila močan odziv. Župani občin upravne enote Lenart opozarjajo, da bi lahko spremembe pomenile dejansko ukinitev sodišča v Lenartu, ministrstvo za pravosodje pa odgovarja, da gre zgolj za reorganizacijo in da dostop do sodnega varstva ostaja zagotovljen.

V skupnem pismu so župani opozorili, da novi zakon ukinja okrajna sodišča kot samostojne enote in jih spreminja v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Po informacijah, ki so jih prejeli, naj bi se na Okrajnem sodišču v Lenartu ukinilo sojenje v pravdnih, zapuščinskih in nepravdnih zadevah, večina teh postopkov pa naj bi se preselila v Maribor. Na lokalni ravni naj bi ostali le izvršilni postopki in zemljiška knjiga.

Na Okrajnem sodišču v Lenartu naj bi se ukinilo sojenje v pravdnih, zapuščinskih in nepravdnih zadevah, večina teh postopkov naj bi se preselila v Maribor. 

Reforma: iz Lenarta v Maribor

To v praksi pomeni, da bi morali prebivalci šestih občin – Lenarta, Benedikta, Cerkvenjaka, Svete Ane, Svete Trojice in Svetega Jurija – za večino sodnih postopkov potovati v Maribor. »To de facto pomeni, da se sojenje na Okrajnem sodišču v Lenartu ukinja,« poudarjajo župani in dodajajo, da takšna rešitev ne zagotavlja dejanskega dostopa do sodnega varstva.

Lenarški župan Janez Kramberger opozarja, da zakon sicer zasleduje učinkovitost, vendar zanemarja dostopnost. »Če si predstavljamo, da mora 20 tisoč ljudi iti v Maribor. Ne vsi naenkrat, seveda, ampak vemo, kakšna je tam dostopnost. To je problem, predvsem za starejše,« je dejal. Spomnil je tudi na pretekle izkušnje: »Imamo izkušnje s FURS-om in centri za socialno delo – zadeve so se podaljšale, ljudje morajo dlje čakati.« Po njegovem mnenju bi morala država razmišljati drugače: »Naj raje sodnik pride sem.«

Na drugi strani ministrica za pravosodje Andreja Kokalj poudarja, da namen reforme ni ukinjanje sodišč. »Težko zatrdim, da bi se kar tako sodišča ukinjala, pa ljudje ne bi imeli dostopa. To zagotovo ni cilj reforme,« je dejala ob obisku v Lenartu. Pojasnila je, da bo sodišče postalo zunanji oddelek okrožnega sodišča v Mariboru, način organizacije dela pa še ni določen. »Nisem seznanjena, da bi bile dokončne rešitve že sprejete,« je dodala.

Ministrstvo poudarja, da želi z reformo zagotoviti enakomerno obremenjenost sodnikov in večjo učinkovitost. Po besedah ministrice morajo pri implementaciji zakonodaje predsedniki sodišč upoštevati tudi značilnosti posameznih območij, od geografskih do demografskih, ter predvsem potrebe ljudi.

Novi Zakon o sodiščih (ZS-1), ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2027, uvaja enotno organizacijo prvostopenjskih sodišč. Okrajna sodišča bodo postala zunanji oddelki okrožnih sodišč, vsi sodniki na prvi stopnji pa bodo delovali znotraj enotnega sistema. Reforma temelji na analizah, ki kažejo, da se na manjših sodiščih zmanjšuje število zadev, podaljšujejo pa se časi reševanja in povečuje število nerešenih primerov. Cilj je hitrejše, bolj enotno in strokovno odločanje.

Bo slabša dostopnost izboljšala učinkovitost?

Kljub temu skrbi ostajajo. Podobna vprašanja se pojavljajo tudi drugod po Sloveniji, kjer se manjša sodišča soočajo z negotovostjo glede prihodnjega obsega dela. V ospredju razprave je vprašanje, ali bo reforma res izboljšala učinkovitost, ne da bi pri tem poslabšala dostopnost sodnih storitev za prebivalce manjših krajev.

Skrbi županov potrjujejo tudi občani. »Moramo koristiti javne prevoze, ti pa so zelo slabi,« opozarja ena od sogovornic. Druga dodaja: »Če moram v Maribor, me pelje vnukinja.« Za številne starejše in manj mobilne prebivalce to pomeni dodatno oviro pri uveljavljanju pravic.

Odgovor na ključno vprašanje – koliko sodnih storitev bo po letu 2027 dejansko še na voljo v Lenartu – tako za zdaj ostaja odprt. Odločitev namreč, kot je poudarila ministrica Kokalj, ni v rokah Ministrstva za pravosodje ampak posameznih predsednikov okrožnih sodišč. 

Predsednica mariborskega okrožnega sodišča Jasna Murgel za izjave medijem danes ni bila na voljo. Če ne prej, bo končna odločitev, kaj ostaja in kaj odhaja iz lenarškega sodišča, znana v sredini decembra, ko bo objavljen letni načrt delovanja sodišč. Po vsej verjetnosti pa odločitev ne bo zgolj organizacijska, temveč bo imela konkretne posledice za vsakdanje življenje ljudi v Slovenskih goricah.