Leva opozicija ob spoznanju pomena mask v zaprtih prostorih podala še nekaj konstruktivnih predlogov

Zapomnili smo se jih po protestnem snemanju maske v državnem zboru (poslanec LMŠ Möderndorfer), po propagandni akciji proti uporabi mask v šolah ter všečkanju objav Marka Potrča (politiki SD). 

Tokrat so v državni zbor prišli z naborom konstruktivnih predlogov za dopolnitev ukrepov za zaščito pred COVID-19, zasnovanim na nemški študiji prenosa virusa SARS-Cov2 preko aerosolov. Nasprotovanje maskam znotraj je preteklost, zdaj celo predlagajo uporabo mask z višjo zaščito, predvsem pa dobro prezračevanje prostorov.

Pozabili pa so na kapljični prenos, ki poteka v gneči tudi zunaj. Kako je ta nevaren, je dovolj spomin na lansko nogometno tekmo pod okriljem UEFA Atalanta : Valencija, ki je bila s strani italijanskih pulmologov označena za koronavirusno tempirano bombo. 

Odbor državnega zbora za zdravstvo je danes na predlog poslancev LMŠ, SD, SAB in nepovezanih poslancev razpravljal o potrebi po uvedbi dodatnih ukrepov za omejevanje širjenja covida-19, ki bi se bolj osredotočali na aerosolni prenos (preko majhnih kapljic, ki lebdijo v zraku) novega koronavirusa, pa tudi na to, da se novi koronavirus praviloma prenaša v zaprtih prostorih in le izjemoma na prostem. Slednje velja sicer za aerosolni prenos, ne pa za kapljičnega.

Tako so bili med predlogi odbora dopolnitev ukrepov pred morebitnim jesenskim valom epidemije, dopolnitev svetovalne skupine s strokovnjaki inženirskih in drugih strok, izvedba kampanje o nujnosti in potrebni intenzivnosti prezračevanja prostorov, posodobljenje standardov prezračevanja, sanacija zgradb, ki imajo neustrezno prezračevanje, opravljanje meritev prezračevanja, posebej v zdravstvenih in drugih javnih institucijah ter obvezno nošenje FFP2 mask na delovnih mestih.

Predlagatelji seje so se oprli predvsem na ugotovitve študije nemških strokovnjakov, ki s je osredotočila na prenos preko aerosolov. Ta izpostavlja, da se največ ljudi okuži v zaprtih prostorih, kjer se Evropejci zadržujemo približno 90 odstotkov časa. Na prostem na drugi strani skoraj ne prihaja do okužb, ki bi jih povzročil prenos aerosola. Kljub temu pa se okužbe lahko pojavijo - študija namreč navaja, da prihaja tudi do kapljičnih okužb, "še posebej v množici, če ni vzpostavljena ustrezna distanca ter ljudje ne nosijo maske". 

Študija opozarja na pomen kombinacije različnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, tako posebej izpostavlja prezračevanje, pa tudi nošenje zaščitnih mask. Najkvalitetnejše so maske, ki ločujejo tudi manjše delce, kot so maske FFP2, N95 in KN95. Poleg tega je treba paziti, da se maske pri odstranjevanju ne dotaknemo, saj tako virus prenesemo na roke.

Na izjemno kulturni seji, na kateri so se predlagatelji poudarili željo po odsotnosti medsebojnega obtoževanja, je spregovorilo tudi več strokovnjakov. Med drugim je zdravnik in nekdaj tudi minister za zdravje Dušan Keber izpostavil pomen prezračevanja, Maja Remškar z inštituta Jožef Stefan pa je opozorila, da prezračevanje deloma lahko pomaga pri preprečevanju okužb, ni pa celotna rešitev problema. Notranji prostori imajo namreč tudi mrtve kote, prav tako pa se virus širi tudi na zunanjih površinah, kjer ni vetra, kar dokazuje tudi nogometna tekma v Bergamu, ki se je odvijala na odprtem prostoru, a se je na njej okužilo veliko ljudi.

Prav tako je izpostavila na pomen vzdrževanja pravšnje vlage v notranjih prostorih. Virusi tako najtežje preživijo na vlagi od 50 do 70 odstotkov, medtem ko v zelo suhem zraku virus dobro preživi. Poleg tega je priporočala še, da čim manj govorimo, saj virus v prostor vnašamo prav z govorjenjem, maske je v šolah priporočila med odmori ter izpostavila pomen nošenja mask v dvigalih, stopniščih in na straniščih. Ana Kroflič s Kemijskega inštituta je opozorila, da je nevarnost za okužbo odvisna tudi od tega, koliko ljudi je v prostoru in kako dolgo so v prostoru.

Vojko Jerman, ki se ukvarja s prezračevanjem, pa je opozoril, da se trenutno ne izvaja nadzor nad kakovostjo notranjega prezračevanja, večina objektov prav nima ustreznega mehanskega prezračevanja. Kot je dejal, po analizi OECD Slovenija spada med države z najnižjo kakovostjo notranjega zraka.

Slišati je bilo tudi pozive k več dela od doma, k pozornosti na standardni operacijski postopek za izgradnjo in preverjaje prezračevalnih sistemov, vključno s čiščenjem in menjavo filtrov ter k pozornosti, da bi ustrezno prezračevanje zagotovili posebej v domovih starejših in zdravstvenih ustanovah, kjer se zaradi neustreznih prezračevalnih sistemov lahko okuži več ljudi.

Večina novih predlogov je že v uporabi

Na dejstvo, da se velik del teh izpostavljenih predlogov pravzaprav že izvaja, je opozoril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Kot je dejal, števila priporočila NIJZ opozarjajo na pomen prezračevanja. Nanj so strokovnjaki opozarjali tudi na vladnih tiskovnih konferencah. Med predlogi je tako Vindišar podprl številne ukrepe. Dejal je, da mora biti strokovna skupina pri ministrstvu za zdravje operativna, da pa se poslužuje tudi pridobivanja mnenj različnih strokovnjakov.