Levica spet ostala sama: Kako trdna je KUL koalicija?

vir: Twitter, MORS
Levica ponovno ostaja brez podpore KUL partnerjev. Odbor za obrambo je namreč danes obravnaval predlog za razpis posvetovalnega referenduma o resoluciji razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035, ki ga je vložila prav Levica, a njihova prizadevanja niso obrodila sadov: predlog je dobil zgolj en glas podpore, osem poslancev je glasovalo proti, ostali pa so se vzdržali.


V komentarju pa o tem, kaj takšni rezultati pomenijo za stabilnost in prihodnost KUL-a: je obstanek takšnega zavezništva sploh možen?

Da pri Levici nasprotujejo vlaganjem v SV, ni novost, menijo pa tudi, da glede te tematike v Sloveniji ni družbenega konsenza, zato so sprožili postopek za izvedbo posvetovalnega referenduma. Poslanec Miha Kordiš je v imenu predlagateljev podal oceno, da Slovenija novega orožja ne potrebuje, po načrtu vlade pa bi SV služila zvezi NATO na oddaljenih kriznih žariščih, kjer bi uresničevala geopolitične interese centralnih držav pakta. Kordiš resolucijo vidi kot zgrešeno in ob tem navaja dolg "nakupovalni seznam" vojaških sredstev, ki naj bi ga prinašala resolucija; do leta 2035 naj bi po njegovih besedah v SV investirali 5,4 milijarde evrov. Resolucija sicer ne navaja stroškovnih izračunov. Zmotilo ga je tudi dejstvo, da "bo mogoče prostovoljno služenje vojaškega roka nadgraditi s selektivnim ali splošnim služenjem vojaškega roka," kot lahko beremo v resoluciji.

Svoje nasprotovanje predvidenim smernicam razvoja SV so pri Levici pojasnili takole:

https://twitter.com/strankalevica/status/1465637361451257856

Je SV res okupatorska vojska?


Državni sekretar na MORS Uroš Lampret je že znane očitke služenju geopolitičnim težnjam tujih držav zavrnil in povedal, da SV ni okupatorska vojska, ter da so vse njene misije imele mandat OZN. Referendum, ki ga predlaga Levica, pa je po Lampretovih besedah v nasprotju z obrambnimi interesi Slovenije ter z njenimi temeljnimi dokumenti, ki zadevajo obrambo in varnost. Referendum se prav tako ne sklada z mednarodnimi zavezami Slovenije na tem področju.

https://twitter.com/MO_RS/status/1465702315277438990

Lampret je posvaril tudi pred posledicami morebitnega referenduma: če bi se ta izvedel, bi lahko prišlo do zadržanja resolucije, kar pomeni, da bi se ustavile aktivnosti na področju posodabljanja SV; ta ne bi mogla odpraviti nezadostnega stanja, ki ga ugotavljajo ocene pripravljenosti. S tem bi referendum "korenito posegel v verodostojnost Slovenije kot članice zavezništva."

https://twitter.com/MatejTonin/status/1465725479210655756

Preostanek KUL-a se z Levico ne strinja

Levica pa s svojim predlogom ni bila uspešna, in priča smo bili že znani zgodbi: patrnerji iz KUL koalicije glede vojaških zadev z Levico niso našli skupnega jezika, in so se glasovanja vzdržali. Spomnimo, pred mesecem in pol so ostali trije KUL partnerji podprli vladne predloge glede prevzema oklepnikov Oshkosh, ki jih je Levica hotela vrniti proizvajalcu. Pri tem je pomembno dejstvo, da ima v odboru za obrambo opozicija večino, a danes je predlog Levice kljub temu dobil le en glas podpore.



https://twitter.com/Fitzroy1985/status/1466008989318144005
KOMENTAR: Rok Frelih
Lahko KUL kot talec Levice propade?
Današnje glasovanje na odboru samo po sebi ni imelo kakšne posebne vsebinske teže; rečemo lahko le, da je to tematika, pri kateri Levica živi izven realnega konteksta obstoječe varnostne paradigme. Na kratko, ne priznava realnega sveta. Pa na to ne kažejo toliko kritike zveze NATO kot dejstvo, da njihova stroka ne zna ponuditi alternative. A od vsebinske plati je mnogo pomembnejša politična dimenzija zgodbe: ali KUL sploh lahko ostane skupaj? Vojaška tematika je ena tistih, ki mogoče najbolj javno kaže razhajanja in posledično razpoke v KUL koaliciji. To je tematka, ki je za Levico ideološko neprebavljiva, in pri kateri se loči tudi od tistih strank, ki so ji sicer politično najbliže. Na polju realne politike je takšnih tematik, ki bodo prinesla razhajanja, še mnogo. Dokler so akterji v opoziciji poenoteni na minimalnem "anti-Janša" skupnem imenovalcu, še gre. Ob morebitnem sestavljanju vlade, ki so si ga zadali, pa se bo stvar najverjetneje zalomila; raznolikost ne prinaša vedno enotnosti. Sicer pa smo to že doživeli ob razformiranju Šarčeve vlade. To za KUL ne pomeni nič dobrega; vezi med strankami očitno niso tako neuničljive, kot bi si leva opozicija želela. Po eni strani večji del KUL-a občasno podpira vladne predloge (čeprav s tihim privoljenjem skozi vzdržanost ali včasih obstrukcije), po drugi pa se KUL kaj lahko ujame v past nefunkcionalnosti: koalicija kot talec radikalizma Levice v političnem prostoru ne bo mogla delovati, in na tak način jo kaj lahko čaka neslaven konec.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30

Prihajajoči dogodki

JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
20