Ljubezen po labodje

Pred časom sem na obrežju Drave opazovala labode. Ko sem se hotela enega dotakniti, se je našopiril in mi dal jasno vedeti, kje se začne njegov oz. njun osebni prostor. Le malo stran je imel svoj par.

Vedno se mi je zdelo fascinantno, da je prav upogibanje vratov v obliki srca del paritvenega obreda teh živali, ki so kar malo preveč človeško – bele barve. Ker kar enako kičasto, labodi večinoma ostanejo z istim partnerjem vse življenje, so večkrat simbol ljubezni. V antični grški mitologiji je bog Zevs v obliki laboda zapeljal Ledo, ki mu je nato rodila dva sinova, pa tudi Labodje jezero, svetovno znani balet Čajkovskega, uprizarja iskanje ljubezni. Danes je gregorjevo. Tudi dan ptičje ženitve, ki ima tudi ljudi česa naučiti.

Za ptice nimamo prave statistike, a za Slovence je jasno, da nam je do ženitve in zvestobe do smrti vse manj.

In če je namen monogamije pri labodih medsebojna zaščita za čim več potomcev, za katere starša skrbita skupaj, je pri ljudeh drugače. Za ptice nimamo prave statistike, a za Slovence je jasno, da nam je do ženitve in zvestobe do smrti vse manj. Po številu (civilnih) porok na 1000 prebivalcev smo na repu med vsemi državami Evropske unije. Čeprav smo Slovenci ekstrem, padec števila porok ni naša posebnost. V Evropi se je v povprečju leta 1965 na 1000 prebivalcev poročilo 7,8 parov na leto, je ta številka pol stoletja kasneje padla na le 4,3 parov na 1000 Evropejcev.

Labodi imajo evolucijski konsenz, Evropejci smo pa nekje v zraku s svojim. Nismo si povsem na jasnem, ali bi sedaj namesto zapečatene monogamije raje bolj skakali iz cveta na cvet, živeli poligamno, sami ali kako drugače. Statistično gledano je vse več Slovencev samskih oz. na koruzi. Smo tudi v vrhu po številu otrok, rojenih neporočenim staršem. To ni tako dobro za otroke, kot če so starši poročeni, pravi stroka. Kot pri labodih, ima tudi pri ljudeh to marsikaj opraviti z zaščito ter takšno in drugačno varnostjo. Pri labodih ni šale. Napadli vas bodo, če se boste njihovemu gnezdu samo poskušali približati. Ljudje gnezda razdiramo kar sami.

Danes se loči kar 43 % v Evropi poročenih parov. Pri nas v povprečju po 14 letih zakona, kar je približno pol labodje življenjske dobe. Izjemno visok delež poročenih »konec svojih dni« dočaka kar precej pred smrtjo. Nekateri celo večkrat. Kaj se dogaja z ljubeznijo med nami?

Ne morem si pomagati, da ne bi verjela, da je ta - tako popolna - med najbolj zlorabljenimi besedami našega časa. Vedno znova je vse, pa hkrati nič. Kako je lahko za ista človeka danes brezpogojna in večna, jutri le še vpitje, izsiljvanje, varanje, laži, lomljenje stolov ...? Kako sta si dva lahko tako blizu, da si danes delita telo in dušo, otroke in posteljo, jutri pa je vse, kar si lahko namenita, le prezir? Kako lahko govorimo pet tujih jezikov, ne razumemo pa jezika sočloveka?

Nekoga moraš imeti rad, pravi Minatti. Naj gregorjevo praznujete ali ne, vam ob tem prazniku luči, ki jo danes mnogi simbolično spuščajo po rekah in potokih, želim, da bi je nekaj prineslo tudi k vam. Da bi jutri, ko boste peli labodji spev, kljub strahovom ne bili hrepenenja polni starci, polni obžalovanja, da se niste zaljubili ali da niste ljubili.