Ljubljana gosti prestižno konferenco, kakršne pri nas še nismo videli
Včeraj se je v Ljubljani začela največja diplomatska konferenca v slovenski zgodovini pol letu 1821, za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev. Pobuda deluje kot samostojen proces zunaj okvira Združenih narodov. Trajala bo do 26. maja, prinesla pa bo prvo konvencijo, poimenovano po slovenski prestolnici. Namen le-te je zapolniti pravne praznine pri preiskavi in pregonu najtežjih hudodelstev na mednarodnem nivoju.
Na njen bo udeleženih 250 strokovnjakov mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 79 držav. Doprinos konvencije bodo določila o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev.
Naša zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je nagovorila goste, med katerimi so bile tudi zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib, nizozemska ministrica za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius in sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Kimberly Prost, je na otvoritvi povedala: "Ključ do našega uspeha je krepitev sodelovanja in politične volje držav za izvajanje preiskav in pregona najhujših mednarodnih zločinov. Kot države imamo za to glavno dolžnost. Prepričana sem, da bo konferenca prišla do uspešnega zaključka".
Obenem je zgodovinar dr. Jože Dežman opozoril na ignoranco slovenskega primera zločinov, ki jih Fajonova obravnava nedostojno. Do žrtev komunističnega nasilja genocidnih razsežnosti, ki so se pri nas zgodili po Drugi svetovni vojno, se njena stranka kot tudi celotna politična opcija obnaša zaničevalno. Celoten Dežmanov komentar lahko preberete na portalu Časnik.
Na njen bo udeleženih 250 strokovnjakov mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 79 držav. Doprinos konvencije bodo določila o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev.
Naša zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je nagovorila goste, med katerimi so bile tudi zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib, nizozemska ministrica za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius in sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Kimberly Prost, je na otvoritvi povedala: "Ključ do našega uspeha je krepitev sodelovanja in politične volje držav za izvajanje preiskav in pregona najhujših mednarodnih zločinov. Kot države imamo za to glavno dolžnost. Prepričana sem, da bo konferenca prišla do uspešnega zaključka".
Obenem je zgodovinar dr. Jože Dežman opozoril na ignoranco slovenskega primera zločinov, ki jih Fajonova obravnava nedostojno. Do žrtev komunističnega nasilja genocidnih razsežnosti, ki so se pri nas zgodili po Drugi svetovni vojno, se njena stranka kot tudi celotna politična opcija obnaša zaničevalno. Celoten Dežmanov komentar lahko preberete na portalu Časnik.
Povezani članki
Zadnje objave
Bogomil Ferfila: »To je bil predvsem referendum o Trumpu«
9. 11. 2026 ob 20:07
Od torka manj za gorivo: rezervoar bencina cenejši za šest evrov
9. 11. 2026 ob 19:06
Koroška tri leta po poplavah še vedno čaka na ključne zaščitne ukrepe
9. 11. 2026 ob 16:52
Svet EU je Sloveniji odobril nižje trošarine na bencin in dizel
9. 11. 2026 ob 16:51
Destabilizacija Afriškega roga, krepitev Al-Kajde
9. 11. 2026 ob 14:25
Na Češkem zapor za rdečo zvezdo, v Sloveniji ji posvečamo koncerte
9. 11. 2026 ob 13:55
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
4 komentarjev
Kaj pa vem
Lovec, Mefisto, Helena- vprašanja so prava! Bo tudi pravosodna ministrica kakšno rekla? Menim, da so priprave na to srečanje stekle še v času ministrovanja Anžeta Logarja. Sedanja oblast je v zelo nerodnem položaju! Kam naj umesti zločine svojih "ponosnih" prednikov?
helena_3
Ali bodo gostom pokazali fotografije iz Hude jame?
MEFISTO
Čemu je to podobno, da organizirajo konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev v deželi komunističnih genocidov nad lastnim narodom in nad drugimi narodi.
Torej v dežali, ki uradno še ni obsodil divjanja komunizmali i v kateri se ljudska oblast trudi, da bi nam ga vrnila.
lovec
Kaj bo govora kaj o povojnih pobojih
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.