Luka Lisjak Gabrijelčič: "Očitno je slovenska družba nesposobna resnega in strpnega soočenja z različnostjo."

Luka Lisjak Gabrijelčič v svojem komentarju na Siol.net naredi zgodovinski pregled pogleda družbe na homoseksualnost, zakonsko zvezo ter na skupnost dveh istospolnih partnerjev.

"Ko se je generacija '68 uprla tem nečloveškim predsodkom, je sprva zahtevala osvoboditev od družbenih norm. Prvi gejevski aktivisti so na poroko gledali kot na zatiralsko inštitucijo in redke predloge o zakonskih zvezah za istospolne smešili kot papagajstvo malomeščanskih navad."


Kasneje se je pogled na istospolno poroko spremenil - dobila je pomen normalizacije istospolnih zvez in s tem postala simbol za enakopravnost.

Avtor tudi poudari, da je poroka znamenje ljubezni postala šele zadnji dve generaciji. Pred tem je bil njen namen predvsem ustvarjanje družine - torej rojevanje otrok, potomcev.

"Manjka tista resnica, ki jo naš obstoječi družinski zakonik še vedno priznava. Da namreč poroka ni le ljubezenska zveza, temveč skupnost, namenjena osnovanju družine. Ker istospolni pari te možnosti nimajo, je povsem primerno, da zakon to razliko prizna."

Pokaže tudi na dejstvo, da je trenutna rešitev problema, to da se s popravkom zakoncema odvzame spol, neprimerna in slaba: "Dejstvo, da smo ljudje spolna bitja, bo še naprej del vsakodnevne izkušnje in zakonske prakse – na spolno razliko moramo pozabiti le, ko govorimo o pojavu, zaradi katerega sploh obstaja."

Na koncu avtor svoje razmišljanje zaključi: "Predlog sprememb je zanič. Namesto da bi reševal ustavni problem neenakosti istospolnih parov, se zateka v plehko rešitev, češ obstajajo le ljudje." Ob tem pa še doda: "Očitno je slovenska družba nesposobna resnega in strpnega soočenja z različnostjo. Sprejetje zakona, ki ne priznava nobene različnosti, je napačno zdravilo za to bolezen."