Matej Avbelj o treh vizijah po brexitu
Po mnenju pravnika dr. Mateja Avblja se po brexitu v slovenskem prostoru zaenkrat kažejo obrisi treh vizij: ustavno-federalno, sui-generis in princip "več Evrope, manj EU". Vsem trem vizijam pa manjka razumevanje konceptualnega korpusa, ki ga imamo na voljo za politično uokvirjanje EU, kot tudi pojma suverenosti, piše za Iusinfo.si..
Avbelj pravi, da slednjo pojmujejo kot absolutno oblast nad ozemljem iz 17. stoletja. V 21. stoletju pa se moramo zavedati, da je bistvo suverenosti v njeni funkcionalnosti, v diplomatskem odnosu do drugih suverenih držav. K suverenosti posameznih držav pripomore ravno EU, saj lahko države na višjem nivoju strnejo moči in se soočajo s težavami, ki jih drugače ne bi priznale.
Avbelj priznava, da je pristaš ustavno-federalne vizije, vendar pod pogojem, da se poudari nedržavni značaj prihajajoče evropske federalne tvorbe. Ravno brexit je dal pobudo za pomenek, kako želijo države članice nadaljevati svojo pot. Avbelj meni, da bodo novi sklepi vodili k večjim pristojnostim supranacionalne institucije, saj drugače ne bo možno voditi resnih politik v kontekstu globalizacije.
Večje pristojnosti Bruslja pa pomenijo manjše pristojnosti naše vlade, zato Avbelj poziva, naj se civilna družba bolj usmeri v delovanje Bruslja, kot tudi na poteze vlad ostalih članic, saj so odločitve zaradi ustavno-federalne zasnove med seboj povezane.
Več si lahko preberete na IusInfo.
Avbelj pravi, da slednjo pojmujejo kot absolutno oblast nad ozemljem iz 17. stoletja. V 21. stoletju pa se moramo zavedati, da je bistvo suverenosti v njeni funkcionalnosti, v diplomatskem odnosu do drugih suverenih držav. K suverenosti posameznih držav pripomore ravno EU, saj lahko države na višjem nivoju strnejo moči in se soočajo s težavami, ki jih drugače ne bi priznale.
Avbelj priznava, da je pristaš ustavno-federalne vizije, vendar pod pogojem, da se poudari nedržavni značaj prihajajoče evropske federalne tvorbe. Ravno brexit je dal pobudo za pomenek, kako želijo države članice nadaljevati svojo pot. Avbelj meni, da bodo novi sklepi vodili k večjim pristojnostim supranacionalne institucije, saj drugače ne bo možno voditi resnih politik v kontekstu globalizacije.
Večje pristojnosti Bruslja pa pomenijo manjše pristojnosti naše vlade, zato Avbelj poziva, naj se civilna družba bolj usmeri v delovanje Bruslja, kot tudi na poteze vlad ostalih članic, saj so odločitve zaradi ustavno-federalne zasnove med seboj povezane.
Več si lahko preberete na IusInfo.
Zadnje objave
Financiranje terorističnih organizacij v Evropi, migracije in odziv institucij
1. 6. 2026 ob 17:41
Testiranje poslancev na psihoaktivne snovi
1. 6. 2026 ob 14:06
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (1. del)
1. 6. 2026 ob 6:00
Krizni center že mesece opozarja, da namestitev ni več v otrokovo korist
31. 5. 2026 ob 20:53
Ekskluzivno za naročnike
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (1. del)
1. 6. 2026 ob 6:00
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.