Matej Avbelj o treh vizijah po brexitu
Po mnenju pravnika dr. Mateja Avblja se po brexitu v slovenskem prostoru zaenkrat kažejo obrisi treh vizij: ustavno-federalno, sui-generis in princip "več Evrope, manj EU". Vsem trem vizijam pa manjka razumevanje konceptualnega korpusa, ki ga imamo na voljo za politično uokvirjanje EU, kot tudi pojma suverenosti, piše za Iusinfo.si..
Avbelj pravi, da slednjo pojmujejo kot absolutno oblast nad ozemljem iz 17. stoletja. V 21. stoletju pa se moramo zavedati, da je bistvo suverenosti v njeni funkcionalnosti, v diplomatskem odnosu do drugih suverenih držav. K suverenosti posameznih držav pripomore ravno EU, saj lahko države na višjem nivoju strnejo moči in se soočajo s težavami, ki jih drugače ne bi priznale.
Avbelj priznava, da je pristaš ustavno-federalne vizije, vendar pod pogojem, da se poudari nedržavni značaj prihajajoče evropske federalne tvorbe. Ravno brexit je dal pobudo za pomenek, kako želijo države članice nadaljevati svojo pot. Avbelj meni, da bodo novi sklepi vodili k večjim pristojnostim supranacionalne institucije, saj drugače ne bo možno voditi resnih politik v kontekstu globalizacije.
Večje pristojnosti Bruslja pa pomenijo manjše pristojnosti naše vlade, zato Avbelj poziva, naj se civilna družba bolj usmeri v delovanje Bruslja, kot tudi na poteze vlad ostalih članic, saj so odločitve zaradi ustavno-federalne zasnove med seboj povezane.
Več si lahko preberete na IusInfo.
Avbelj pravi, da slednjo pojmujejo kot absolutno oblast nad ozemljem iz 17. stoletja. V 21. stoletju pa se moramo zavedati, da je bistvo suverenosti v njeni funkcionalnosti, v diplomatskem odnosu do drugih suverenih držav. K suverenosti posameznih držav pripomore ravno EU, saj lahko države na višjem nivoju strnejo moči in se soočajo s težavami, ki jih drugače ne bi priznale.
Avbelj priznava, da je pristaš ustavno-federalne vizije, vendar pod pogojem, da se poudari nedržavni značaj prihajajoče evropske federalne tvorbe. Ravno brexit je dal pobudo za pomenek, kako želijo države članice nadaljevati svojo pot. Avbelj meni, da bodo novi sklepi vodili k večjim pristojnostim supranacionalne institucije, saj drugače ne bo možno voditi resnih politik v kontekstu globalizacije.
Večje pristojnosti Bruslja pa pomenijo manjše pristojnosti naše vlade, zato Avbelj poziva, naj se civilna družba bolj usmeri v delovanje Bruslja, kot tudi na poteze vlad ostalih članic, saj so odločitve zaradi ustavno-federalne zasnove med seboj povezane.
Več si lahko preberete na IusInfo.
Zadnje objave
Po Islandiji (5/7): Večina Islandcev verjame, da troli res živijo
21. 10. 2026 ob 18:40
Vojna dronov; kdo ima dostop in kdo jih nadzira
21. 10. 2026 ob 18:33
Nizozemski zgled za starajočo se Slovenijo?
21. 10. 2026 ob 16:56
Otroci lahko prinesejo višjo pokojnino ali zgodnejšo upokojitev
21. 10. 2026 ob 16:40
Tudi »kupi zdaj, plačaj pozneje« pod strožjimi pravili kreditiranja
21. 10. 2026 ob 16:12
Janša pred napovedanimi protesti: »Roke proč od Slovenije!«
21. 10. 2026 ob 14:49
Ekskluzivno za naročnike
Po Islandiji (5/7): Večina Islandcev verjame, da troli res živijo
21. 10. 2026 ob 18:40
Vodenje v kulturi stalnih sprememb (2. del)
21. 10. 2026 ob 7:30
Domovina št. 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
21. 10. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
OCT
21
Bralni klub: »Ko knjiga spregovori«
10:00 - 12:00
OCT
24
Peš romanje od Ljubične do Rogaške Slatine
07:30 - 15:00
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.