Miha Kordiš potrebuje "orng plačo," da bo lahko živel tudi, ko ne bo več poslanec

Uredništvo
Poslanci Levice Miha Kordiš, Luka Mesec in Matej Tašner Vatovec so ta čas zaradi obtožb na račun uspešnih podjetnikov, češ da so kapitalisti, ki mislijo le na lasten žep, v središču medijske pozornosti. 

A portal svet24.si razkriva zgodbo, ki na borce za enakopravno delitev dobrin in premoženja med celotno skupnost meče čudno luč.

Kordiš, Vatovec in pred časom tudi Mesec naj namreč ne bi bili pripravljeni upoštevati strankinih pravilnikov glede prispevka od poslanskih plač, ki bi jih morali nakazovati na strankin račun. Mesec po spremembi pravilnika in zmanjšanju zahtevanega deleža zdaj to upošteva, oba preostala omenjena pa naj bi, tako svet24.si, stranki v tem smislu dolgovala več tisoč evrov denarja. 

Pravilniki stranke, iz katere prihajajo Miha Kordiš, Luka Mesec in Matej Tašner Vatovec predvidevajo, da izvoljeni poslanci v korist stranke namenijo določen delež poslanske plače kot funkcionarsko članarino.

Najprej naj bi stranki prenakazali okrog tretjine, po spremembi pa med 20 in 25 odstotki poslanske plače.

A vsaj dva izmed njih tega očitno nista bila pripravljena početi. Portal svet24.si tako navaja, da naj bi bil Kordiš stranki dolžan kar 8 tisoč evrov, vodja poslanske skupine Tašner Vatovec pa dva tisočaka.

Denar porabil za pufe in stroške, začenši s cunjami


Mediju svet24.si je uspelo pridobiti notranjo korespondenco med člani okrog tega, ali naj poslancem znižajo članarine ali ne. Stališče Mihe Kordiša je bilo, da je sicer pripravljen stranki dajati celo več kot terjajo pravilniki, a le po lastni presoji.

Kordiš naj bi tu izpostavil predvsem svojo investicijo, oziroma predanost projektu in temu, da je bi izvoljen. »Da imaš pokrit hrbet v smislu, da imaš po izteku mandata vse možnosti organizacije lastnega življenja iz čiste nule, ravno kakor si bil prej popolnoma committed. Edina stvar, ki ti to vsaj nekoliko omogoča, je orng plača pred tem,« naj bi zapisal. 

Novinarji omenjenega medija so sicer za komentar poskušali priklicati tako Miho Kordiša kot Mateja Tašnerja Vatovca, vendar neuspešno. V stranki Levica  pa so jima pojasnili, da so tekoče članarine poravnane, zaradi osebnih okoliščin pa ima kdo od poslancev pretekli dolg, ki ga redno odplačuje.





KOMENTAR: Uredništvo
Tuj denar je lahko deliti. Svojega pa ...
Zgornja zgodba je za vpletene poslance samozvane najbolj socialne in solidarnostne stranke Levica precej neprijetna, saj dokazuje  staro resnico, k izhaja iz sicer nekoliko vulgarnega slovenskega pregovora, da je s tujim *** po koprivah lahko mlatiti. Že v četrtkovi oddaji Tarča je davčni svetovalec Ivan Simič predstavniku Levice Mateju Tašnerju Vatovcu zabrusil, da bi za nižje davke tudi on šel kam drugam, če bi seveda bil v podjetniški koži. Vodja poslanske skupine Levice je to v kamero zanikal, a kot kaže imajo tako on kot nekateri kolegi težave s tem, da bi delili tisto, kar jim kot izvoljenim predstavnikom ljudstva pripada - za slovenske razmere povsem spodobno poslansko plačo. Vsaka zgodba ima torej dve plati in še enkrat več dokazuje, da so tudi levičarji, čeprav jih je polna usta drugačnih parol, ko pride do denarja, tudi oni krvavi pod kožo. Ko jo enkrat začnejo prejemati, visoko poslansko plačo pač potrebujejo. Če ne za izplačilo pufov, življenjskih stroškov, pa za cunje ali kaj tretjega. Zavedanje, da jim po karieri poslanca ne bo lahko preživeti, in so zato pripravljeni "varčevati za hude čase," jim je v tem smislu celo za šteti v dobro. Ko bi to logiko le prenesli tudi v svoje politične koncepte, ko gre za državno potrošnjo, spoštovanje fiskalnega pravila ter pripravo na prihodnje krizne čase. Zaenkrat kaže, da te modrosti izven koncepta prihodkov lastnega žepa še niso ponotranjili.   
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Plače rastejo, a povprečje je večini nedosegljivo
  • 22. 10. 2026
Dan, ki bo veliko povedal o vseh nas
  • 09. 10. 2026
713,5 milijona evrov več za plače v javnem sektorju: račun Golobove plačne reforme še ni končan
  • 29. 08. 2026