Mikrobiolog Pretnar: Varuhi javnega zdravja bi morali zagrmeti!

Pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika je danes pričal mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, ki je dejal, da tega projekta ne vidi le kot vpliv na okolje, temveč vidi tudi grožnjo za zdravje ljudi. Za zaprtimi vrati pa je pričala tudi Teja Božovič Holc, generalna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

V prvem delu je pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 pričala generalna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Teja Božovič Holc, ki se je odločila za pričanje za zaprtimi vrati. Na to, da morajo pričanje zapreti pred javnostjo, je na začetku opozorila že članica preiskovalne komisije Nataša Sukič, češ da so prejeli dopis s strani ministra. »Še nikoli ni noben minister pritiskal na to, koga bo preiskovalna komisija zaslišala,« je bila nad dopisom presenečena predsednica komisije DZ o kanalu C0 Anja Bah Žibert, ki je spomnila, da je minister Bojan Kumer na zaslišanju izjavil, da se ne vtika v postopke in zaposlene, ko gre za postopek. »To, da minister nam nalaga, kaj bomo na preiskovalni komisiji delali in spraševali, pa je poseganje v naše delo,« je opozorila. Generalni sekretarki pa je pojasnila, da ima kot priča možnost, da pove, na kakšen način želi biti zaslišana. Pojasnila ji je tudi, da so se v prvi fazi v preiskovalni komisiji osredotočili predvsem na postopke – kajti največ dilem je bilo pri začetnih postopkih, pri presoji vpliva na okolje in pri sumih o izigravanju ter nespoštovanju zakonodaje.

Božovič Holčeva je v uvodu poudarila, da je bilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ustanovljeno na novo, v letu 2023. Ob tem je novo ministrstvo prevzelo del delovnih področij nekaterih drugih ministrstev, ni pa prevzelo tudi vseh zaposlenih. Med njimi tudi ni prevzelo zaposlenih, ki so na prejšnjem ministrstvu za okolje in prostor zadevo kanal C0 reševali v službi za upravne zadeve. Tako so bili po njenih besedah zaposleni s predmetno zadevo seznanjeni šele jeseni 2023, ko so prejeli konkretno sodbo upravnega sodišča. »V skladu z navedenim zgodovine ne poznam in lahko pričam le o zadevi po tem datumu,« je zatrdila. Pojasnila je še, da je bila na podlagi te sodbe izdana odločitev ministrstva z dne 29. 12. 2023. Zoper odločbo, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, pa sta bila sprožena dva upravna spora – »kar pomeni, da se morda res pogovarjamo o nepravnomočnih odločitvah, katerih zakonitost presoja sodišče,« je izpostavila in dodala, da postopek o tem, ali mora ljubljanska občina narediti presojo vplivov na okolje zaradi vgradnje kinete na delu trase kanalizacijskega kanala C0 ali ne, še poteka pred sodiščem. Navedla je tudi, da Preiskovalno sodišče razpolaga z zapisnikom Inšpektorata za javni sektor, v katerem so navedene osebe, ki so vodile upravni postopek. »Bi želela o tem razpravljati in menim, da je to razlog za zaprtost seje, ker razpolagamo s sklepom upravnega sodišča, ki ta zapisnik zadržuje pred javnostjo do pravnomočnosti konkretnega upravnega postopka,« je še dodala. Glede tega, ali Preiskovalno sodišče res razpolaga z omenjenim podatkom, je bila Bah Žibertova skeptična – po podatkih, ki jih je prejela s sodišča, jim je sodnik namreč pred dnevi zopet naložil, da podajo podatek, kdo je vodil ta postopek. Nadaljevanje pričanja je potekalo za zaprtimi vrati.

Mikrobiolog Pretnar: Preseneča me, da je do tega projekta sploh prišlo

Vodja oddelka za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja Koper dr. Gorazd Pretnar je poudaril, da kot mikrobiolog ves čas sledi zadevi, prav tako kot predsednik programskega sveta zunajparlamentarne stranke Zeleni Slovenije. »Preseneča me, da je do tega projekta sploh prišlo,« je bil jasen. Pojasnil je, da ima država – ko spreminja ali pa sprejema prostorski načrt – komisijo, ki je sestavljena iz državnih sekretarjev različnih ministrstev. »En od teh državnih sekretarjev je moral biti tudi z Ministrstva za zdravje,« je ocenil in posredoval podatek, da je Peter Otorepec, ki je bil zaposlen na NIJZ, napisal odklonilno mnenje. »Potem je šel dokument verjetno na ministrstvo,« je dejal Pretnar. A komisija do sedaj takšnega dokumenta še ni pridobila.

Projekta C0 Pretnar ne vidi samo kot vpliv na okolje, v njem vidi tudi grožnjo za zdravje ljudi

Opozoril je na primer Maximarketa, kjer je bilo 570 obolelih v zelo kratkem času in spomnil še na primer rižanskega vodovoda, ko je prišlo do večje epidemije. »Takrat je zbolel cel Piran in še velik del okolice,« je spomnil in dodal, da je šlo večinoma za odrasle ljudi. »Kadar se pogovarjamo o hidrični epidemiji, ki se zgodi zato, ker pride fekalna voda v podtalje, pa so ogroženi tudi dojenčki in ranljivi ljudje,« je opozoril. Pojasnil je, da v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), skladno s pravilnikom o pitni vodi, ves čas testirajo vode različnih subjektov. Vendar pa lahko šele naknadno ugotavljajo, ali je prišlo do fekalnega onesnaženja in kakšna je razsežnost. »Zelo težko bi rekel, da lahko pravočasno zapremo pipo. Imamo lahko prej že polovico Ljubljane v bolnišnici,« je opozoril. Poleg tega, da v kanalizaciji konča vse, kar imamo v prebavnem traktu, doma uporabljamo tudi celo goro različnih kemikalij, prisotne so toksične snovi, hormonski motilci – slednji imajo tudi pri komaj merljivih koncentracijah biološki učinek. »Ne gre toliko za skrb za okolje, okolje se bo samo pozdravilo, govorimo predvsem o zdravju prebivalcev Ljubljane oziroma vseh prisotnih na tem območju,« je še enkrat ponovil, da sam tega projekta nikakor ne bi podprl. Opozoril je, da lahko pride tudi do nepredvidljivih dogodkov. Čeprav imamo v Evropi vgrajeno previdnostno načelo, ga sam pri tem primeru ni zaznal. »Z vodo se ni za igrati,« je poudaril in dodal, da bi bilo bolje vrniti vsa evropska sredstva, kot pa da tvegamo.

Pretnar je tudi pojasnil, da ima vodonosnik svojo hitrost premikanja in zelo primerno nizko temperaturo, ki ne omogoča neke strašne populacije bakterij. »Ko pa enkrat s fekalijami onesnažimo tako veliko področje kot je vodonosnik, lahko pričakujemo, da se bo okoli kamnov nabral t. i. biofilm, nastal bo nek nov ekosistem. In v njem imamo bakterije,« je opisal problem, ki ni v celoti rešljiv – pa tudi sicer bi bilo reševanje problema izredno drago. Pretnar je ob tem še opisal primer, ki sta ga z dr. Milanom Krekom reševala v Postojni – tam se je izkazalo, da je Cerkniško jezero teklo v vodonosnik in potem naprej v pipe.

Med drugim je tudi povedal, da imajo organi na voljo dober instrument – ministri lahko razpišejo ciljni raziskovalni project (CRP). Gre za raziskovalni projekt, ki je ministrom v veliko pomoč, če pri določenem primeru nimajo zadostnega strokovnega mnenja. Raziskovalna naloga je javno objavljena, naredi se multidisciplinarni tim. Na tak način bi se denimo lahko za kanal C0 naredila tudi analiza in presoja vplivov na okolje. Po Pretnarjevem prepričanju bi moralo biti mnenje zdravstvene stroke zavezujoče. Pogreša tudi načrt za primer resne epidemije – to bi morala biti stvar NIJZ-ja, njihov glas pa bi moral biti po Pretnarjevem mnenju glasnejši. »Varuhi javnega zdravja bi morali zagrmeti,« je ocenil.