Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sestanek z mladimi zdravniki označila za konstruktiven, oni pravijo, da je bil precej neuspešen

Tudi sestanek ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel s predstavniki mladih zdravnikov je pokazal, da ministrica enostavno opozoril zdravnikov noče slišati. Očitno od tu tudi diametralno nasprotje pri razumevanju dialoga. Kot pravi ministrica, »je v zdravstvu veliko deležnikov in vsak ima svoje poglede«. Problem seveda je, če so njeni pogledi povsem drugačni od tega, na kar opozarjajo (tudi) mladi zdravniki.

Ministrstvo bo po besedah ministrice »proučilo predlog zdravniške zbornice«, ki je začela zbirati podpise volivcev za vložitev predloga zakona o spremembi kazenskega zakonika z vzpostavitvijo kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca, ko ta izvaja zdravstveno obravnavo. Namesto, da bi ministrica sama predlagala vključitev tega kaznivega dejanja v kazenski zakonik, ali vsaj izrazila vso podporo zdravnikom (in ostalim delavcem v zdravstvu) pri prizadevanju za to, je spet uporabila floskulo, češ da je »kakršnokoli nasilje nad zdravstvenim osebjem nesprejemljivo«.

Predstavnik Mladih zdravnikov Slovenije Luka Puzigaća je sestanek označil za »precej neuspešnega«. Kot je povedal skupaj s kolegico zdravnico Polono Gams, v pogovorih z ministrico niso dosegli nikakršnega preboja glede dolgotrajne stavke zdravnikov pod okriljem sindikata Fides niti glede tega, da bi se dogovorili za možne rešitve glede nasilja nad zdravniki. Mladi zdravniki si po njunih besedah želijo tudi konkretne ukrepe za zajezitev odhodov zdravniškega osebja. Med drugim vidijo izboljšanje položaja zdravnikov v dvigu plač in v uvedbi instituta svobodnega zdravnika. A slednjemu ministrica nasprotuje, češ da ministrstvo in vlada zagovarjata sistem javnega zdravstva in posledično zaposlitev v zdravstvenih zavodih. Porazno je, da oseba na položaju ministra za zdravje ne razume, da se lahko javne storitve (plačane iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja) izvajajo tudi pri zasebnikih. In so še vedno javne. Vztrajanje vlade pri »zaposlitvah v javnih zdravstvenih zavodih«, ne da bi zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem zagotovili boljše pogoje za delo, pa je najboljši recept za razpad javnega zdravstvenega sistema, čemur smo v času sedanje vlade in te ministrice priča.