Mitja Ferenc, 24ur.com: 'Kakor da žrtve, ki so padle na 'nepravi strani', ne smejo imeti mesta za dostojen pokop'
V teh mesecih mineva 75 let od konca druge svetovne vojne in s tem tudi dogodkov, ki so izjemno zaznamovali slovensko novejšo zgodovino. Povojne oblasti so namreč kmalu po koncu spopadov v skoraj 700 množočnih grobiščih likvidirale na tisoče "kolaborantov" in "izdajalcev".
Kot pravi dr. Mitja Ferenc, izredni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter dolgoletni član vladne komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč za rešitev tega vprašanja še vedno ni politične volje.
V intervjuju pojasnjuje dogajanje ob koncu vojne ter probleme, s katerimi se danes srečujejo pri raziskavah tega dogajanja. Do sedaj so namreč uspeli raziskati 234 grobišč, iz 132 pa tudi iznesti posmrtne ostanke.
Razkriva tudi malo znano dejstvo, da je v letih 1942 in 1943 zaradi partizanskega revolucionarnega terorja izginila kar polovica romske skupnosti na Notranjskem in Dolenjskem. V njihovih grobovih so tudi otroci, saj so pobijali celotne družine. Velika želje je, da bi bili pokopani na Ljubljanskih Žalah, a MOL to zavrača, z izgovorom, da ni prostora.
Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.
Kot pravi dr. Mitja Ferenc, izredni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter dolgoletni član vladne komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč za rešitev tega vprašanja še vedno ni politične volje.
V intervjuju pojasnjuje dogajanje ob koncu vojne ter probleme, s katerimi se danes srečujejo pri raziskavah tega dogajanja. Do sedaj so namreč uspeli raziskati 234 grobišč, iz 132 pa tudi iznesti posmrtne ostanke.
Razkriva tudi malo znano dejstvo, da je v letih 1942 in 1943 zaradi partizanskega revolucionarnega terorja izginila kar polovica romske skupnosti na Notranjskem in Dolenjskem. V njihovih grobovih so tudi otroci, saj so pobijali celotne družine. Velika želje je, da bi bili pokopani na Ljubljanskih Žalah, a MOL to zavrača, z izgovorom, da ni prostora.
Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.
Povezani članki
Zadnje objave
Umazana igra Svobode: mladim obljublja prihodnost, v kampanji pa računa na strah
10. 11. 2026 ob 7:02
Srbija v Sloveniji
10. 11. 2026 ob 6:00
Bogomil Ferfila: »To je bil predvsem referendum o Trumpu«
9. 11. 2026 ob 20:07
Od torka manj za gorivo: rezervoar bencina cenejši za šest evrov
9. 11. 2026 ob 19:06
Koroška tri leta po poplavah še vedno čaka na ključne zaščitne ukrepe
9. 11. 2026 ob 16:52
Svet EU je Sloveniji odobril nižje trošarine na bencin in dizel
9. 11. 2026 ob 16:51
Ekskluzivno za naročnike
Srbija v Sloveniji
10. 11. 2026 ob 6:00
Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
2 komentarja
Kraševka
Katera država v Evropi si upa imeti župana glavnega mesta, takega, kot je Jankovič?
Ljudem ne priznava niti pravice do GROBA.
Večjega kršenja človekovih pravic, si težko človek predstavlja.
Danes je 75 let, ko so po Ljubljani požigali knjige, ki niso bile všeč Revolucionarjem.
Tu so bile zajete knjige katoliško usmerjenih PISATELJEV, ki so bili v Sloveniji po letu 1945 "izbrisani", pa tudi knjige, ki bi imele katoliške vsebine, kjer bi nasopal "Bog". Mislim, da so KNJIŽNICE še danes OBUBOŽANE, ker ne zajemajo veliko dobrih knjih in njih izbrisanih pisateljev. Če jih ni v Ljubljani, so pa vendar ostale v slovenskem mestu - Trst, ki je ostal v demokratični državi Italiji.
Požgali so jih veliko več, kot v Protireformaciji.
Pa vedno poročajo le o PROTIREFORMAVIJI
MEFISTO
Ne da si ne bi drznili imeti takega župana kot je Janković, minimalni občutek za spodobnost jim tega ne dovoli.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.