Murskosoboška škofija zagotavlja, da je storila vse za sankcioniranje duhovnika, ki je spolno zlorabljal

Objava komentarjev na domovina.je ni zelo hitra oz. ažurna. Ko sem pisala prvi komentar, je bil viden le eden, zato se moje pisanje sklicuje na komentatorja št. 1 (na g. Andreja Kaligariča). G. Aleš pa v drugem komenatrju piše o domnevno lažnih prijavah in obračanju na policijo. P. Hans Zohllner z univerze Gregoriana v Rimu pravi, da je lažnih prijav v Cerkvi le okoli 2-3 %. Zato imamo sodišča, da strokovnjaki zadeve raziščejo in se ugotovijo dejstva. Kdor sledi tematiki zlorab, predobro ve, kakšni so zastaralni roki in tudi, da številne žrtve o tem, kar se jim je zgodilo, zmorejo spregovoriti šele po desetletjih. Mnogi neopoučeni si to razlagajo na način, da so si žrtve to pač izmislile. Problematika zlorab, posebej spolnih, je zapletena in mnogi komentarji na to temo pogosto odražajo površinsko in napačno razumevanje, sklepanje po podobnosti ipd. Napredek je že v tem, da priznamo, verjamemo, da so se zlorabe dogajale, da se dogajajo še danes, da je to nesprejemljivo in da moramo vsi, ki za njihovo nadaljnje preprečevanje lahko kar koli storimo, to tudi naredimo.

S komentarjem predhodnika, se strinjam. Ključno pri zadevi pa je, da skoraj do nedavnega cerkveni predstojniki niso storili, kar so bili dolžni storiti. Jasno je, da pišem za čas cca zadnjih 20. let, od kar se je o problematiki začelo širše govoriti oz. so se v zvezi z njo začeli podirati tabuji. Hvalevredno je, da je g. škof Štumpf objavil pismo, škoda pa, da je na javno objavo tako dolgo čakal oz. je odgovoril kot odgovor na t. i. provokacijo. Tudi v Cerkvi se zelo priporoča proaktivna komunikacija in ne defenzivna. Pot do očiščenja pa bo še zelo, zelo dolga in polna trnja! Vsem vpletenim želim obilje potrpežljivosti in zaupanja, da jih v vsem tem neskončno usmiljeni in življenje ljubeči Gospod ni zapustil!

Odgovornost lahko prevzame tisti, ki je neposredno ali posredno odgovoren za zadeve. V tem primeru bi bil to škof Bizjak, napad na škofa Štumpfa je zato neupravičen.
Poleg tega se vsiljuje vprašanje zakaj domnevno prizadeti zadev niso predali na policijo, katere dolžnost je, da te zadeve raziskuje. Tudi g. Cerar-je imel to možnost.
Spolne zlorabe so bile, in bodo, tudi v Cerkvi, žal. Ni pa vsaka kretnja nujno spolna zloraba, in zadevam ne gre vsepovpreg verjeti, še posebno če t.i. žrtve policije nočejo. Kaj pa če so si zadevo izmislile?

ravno zato nujno potrebujemo neodvisno preiskavo področja po vzoru Francije, Nemčije (Koelnska nadškofija; nedavno nadškofija München in Freising). Da nismo vedno v položaju kjer "A je rekel črno - B je rekel belo". Pravica gre preko resnice. Naj se položaj razčisti, ugotovijo in objavijo naj se dejstva (načeloma javno, če v posameznem primeru ni zelo tehtnega razloga da kaj ostane zaupno) in določijo morebitni potrebni ukrepi. Le kdo se boji resnice in zakaj?

"Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu." (Jn 3, 20-21)