Na Goriškem pobitih se bodo spomnili pri breznu Zalesnika - v soboto, 14. junija

Tudi 80 let po koncu druge svetovne vojne na tisoče nepokopanih žrtev medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja kliče k dostojnemu slovesu. Med doslej evidentiranimi več kot 750 prikritimi morišči jih je več tudi na Goriškem, med drugim na območju Grgarja in Trnovega nad Novo Gorico. V spomin nanje pri breznu Zalesnika, zadnjem bivališču najmanj 120 ljudi, župnija Grgar in Civilna iniciativa TBH v soboto pripravljata spominsko slovesnost s sv. mašo.
Brezno Zalesnika, ki leži vsega poldrugi kilometer stran od naselja Trnovo pri Novi Gorici, je globoko 139 m in velja za največje med grgarsko-trnovskimi brezni. Vanj so partizanske enote po drugi svetovni vojni, med 8. in 12. majem 1945, zmetale najmanj 120 ljudi. Večinoma je šlo za civiliste in pripadnike javnih služb iz Gorice, po narodnosti Slovence, Italijane in Furlane.
Žrtve so bile po pričevanjih ustreljene v tilnik, nekatere naj bi v brezno vrgli še žive. Je pa dokumentacija o teh dogodkih skopa, zgodovinarji se pri raziskavah opirajo predvsem na ustna poročila.
Morišče je bilo poznano že od začetka 90. let, ko so jamarji evidentirali večje število človeških okostij. Leta 2003 so ob njem postavili prvo spominsko znamenje za žrtve povojnih pobojev v Sloveniji, kovinski zvon z napisom »Žrtvam vojne in povojnih usmrtitev«.
Leta 2013 so nekaj deset posmrtnih ostankov iznesli, a natančno število žrtev zaradi pomanjkanja dokumentov in tehničnih ovir ni znano. Je pa med žrtvami verjetno tudi polkovnik Anton Kokalj, polkovnik Slovenskega narodnega varnostnega zbora na Primorskem, ki so ga leta 1945 ugrabili v Gorici.
Gre sicer le za eno od brezen v okolici Grgarja in Trnovega, ki jih je raziskovala komisija za prikrita grobišča. Posmrtne ostanke pobitih so na tem območju našli tudi v Joščevem breznu ter v Podgomil in v Cvetrežu.
Sobotno mašo, ki bo pri breznu Zalesnika v soboto, 14. junija ob 15. uri, bo daroval mag. Bogdan Vidmar, škofov vikar za EPK 2025. Sledil bo kulturni program.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Referenduma o obrambnih izdatkih ne bo

Nov žalostni rekord – demografski prosti pad vse hitrejši

Po potrditvi samomorilskega zakona že pobuda za referendum

Ko Golob demantira Goloba

Največji paradoks Svobode
Ekskluzivno za naročnike

Največji paradoks Svobode

Poti do svetlečega nasmeha
Prihajajoči dogodki
Lana Kuščer in Dongni Xie
Grajske počitnice na gradu Bogenšperk
Poletno počitniško varstvo za otroke - III. termin
Video objave
Izbor urednika

Stegovanje rok po Možinovih Pričevalcih

Kruta Slovenija ali kruta njena predsednica?

6 komentarjev
Rado
Chat pravi: po vojni 12 381 žrtev med domobranci. Med vojno 6.400 žrtev med domobranci.
Med partizani je bilo s strani kolaborantskih sil ubitih 3.200 partizanov. Do leta 1943 so imeli kolaboranti prepoved samostojnega ubijanja partizanov, ampak so morali le ovajati partizane in delati spiske za transporte v taborišča. Če komu ne pašejo številke, se pritožite AI - ju.
Peter Klepec
Napaka protirevolucuonarne strani je bila neucinkovitost. Ko imas opravka z brutalnim nasprotnikom, se je treba proti njemu boriti z enako intenzivnostjo. Vaske straze in domobranci so se pa bolj branili kot agresivno napadali. Tako ne mores zmagat.
Mefisto
Rado, ti, ki vse veš, ali morda razpolagaš s podatkom, koliko partizanov je komunistično vodstvo poslalo v trinajsti bataljon in za koliko nedolžnih Slovencev je izdalo napotnice fašitom in nacistom za streljanje tako imenovanih talcev in za oddih v koncentracijskih taboriščih? Mar še vedno dvomiš, da so bili fašisti, nacisti in komunisti isti?
Ljubljana
A si zna ta pohabljen Slo folk sploh predstavljat kaj pomeni 6 000 pomorjenih med vojno in vsaj 15 000 po vojni.
Normalnih, postenih ljudi.
Ki niso nikogar napadli.
Njih so napadli in za sejanje strahu morili, vse po vrsti, tudi 2 300 zenski in 600.otrok do 18 let so komunistivni izrodki strahopetno in zlocinsko pomorili.
Za nagrado pa dobili tisoce in tisoce privilegijev in premozenja.
Umor, rop, kraja laz, vrednote komunostov.
Vse ostalo do danes. Le.umorov je manj, nekaj pa.
Zato pa vec sodnih in medijskih.
Mefisto
Odkod ti števiki 5.000 in 15.000? Najmanj 5.000 so komunisti samo partizanov poslali v trinajsti bataljon! Kje so še civilne žrtve med vojne revolucije, s katerimi so strašili bogaboječe preprosto ljudstvo? Mimogrede, takoj po komunistični okupaciji .so samo domobrancev pobili okrog 12.000 in kakih 5 do 6.000 njihovih svojcev. A ostale žrtve, na desetisoče jih je, niso vredne sppomina, ker so morale pasti, ker so imele premoženje ali znanje ali pa se je za njih samo domnevalo, da ne bodo srečne pod komunizmom? Kdo pa je bil takrat sploh srečen in se veselil komunistične pšošasti?!
Mefisto
Rado, zadrti postkomunistični levičar, bo znova razpredal, da so v breznih odvrženi Slovenci, ker so bili izdajalci. Koga so izdali, pa še njemu ni jasno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.