Naj vrže kamen, kdor je poslušal vsaj kakšen Thompsonov album

Napovedani koncert hrvaške skupine je v Mariboru (pričakovano) vzbudil precej ostre odzive. Ti so bodisi izrazito odklonilni, skoraj na meji histerije, bodisi izražajo nedvomno podporo koncertu.

Bolj malo je zaslediti sredinskih, umirjenih mnenj, a se najdejo tudi taka (da so razlogi za slovensko osamosvojitev v članku precej poenostavljeni, je samo simptom, ki razgalja nelagodje ob kakršnemkoli zametku nacionalnega ponosa).

Ker gre za z več vidikov težavno temo, jo bom poskusil obdelati z obeh skrajnih koncev. Morda se bomo tako lažje znašli nekje na sredini, kjer navadno leži jedro resnice.

Budi čovik, to je dika*

Thompson je eden najbolj priljubljenih in prodajanih hrvaških glasbenikov. Vsak izmed 7 albumov je bil večji uspeh kot prejšnji, pesmi pa so postale del nacionalne folklore in so med drugim sestavni del ogrevanja pred tekmami hrvaških športnih ekip. Razprodani koncerti na Hrvaškem in v tujini so manifestacije nacionalnega ponosa, kakršnih pri nas nismo vajeni.

Da gre za kvalitetno glasbo potrjuje nagrada porin, ki jo je skupina dobila za pesem z zadnjega albuma Ora et labora. Vera je pomembna tema besedil, poleg občudovanja domovine pa najdemo vsaj še navezanost na tradicijo in prednike ter izpovedi o romantični ljubezni.

Okusi so različni, a trditev, da je Thompson eden najboljših glasbenikov v regiji, ni povsem zgrešena.

Če nimamo težav s tem, da slovenska navijaška skupina na stadionu v Trstu vzklika »Trst je naš!«, tudi tu ne bi smeli ravnati dvolično.

Istok, zapad, svako brani svoje

Pevec in avtor besedil Marko Perković Thompson se od začetka svoje glasbene poti srečuje z očitki, da je nacionalist in celo fašist. Svojo prvo pesem Bojna Čavoglave je leta 1991 res začel z ustaškim pozdravom Za dom - spremni!. Sicer pa v njegovih besedilih ni zaznati očitnih simpatij z ustaštvom ali nacifašizmom. A tudi simpatije do Franja Tuđmana in desničarske HDZ mu v levem taboru ne pridobivajo oboževalcev.

V svojih pesmih se javno opredeljuje do aktualnega dogajanja na Hrvaškem, pogost motiv je razočaranje nad nehvaležnostjo do poveljnikov hrvaške vojske, kakršen je bil obsojeni in pozneje oproščeni general domovinske vojne Ante Gotovina.

Bolj problematična je obtožba, da je na enem od koncertov izvedel priredbo pesmi Jasenovac i Gradiška stara, v kateri je izražena podpora ustaški Črni legiji in njenim pomorom Srbov, slavljenje vodje ustašev Anteja Paveliča, Thompson pa naj bi temu dodal še preklinjanje nekdanjega hrvaškega predsednika Ivice Račana. Sam je zanikal svoje sodelovanje pri tem posnetku in njegovo avtentičnost.

Na zgornji povezavi k omenjeni pesmi je mogoče zaslediti ikonografijo Neodvisne države Hrvaške in ustašev, kot tudi na isti sliki križ, pištole in bombe.

In prav tu je največja težava. V (večinoma najstniških) podpornikih Thompsona. Ti so tisti, ki na koncerte nosijo sporne simbole, vzklikajo ksenofobna gesla in nimajo težav niti z najbolj skrajnimi stališči. Zaradi njih so koncerti Thompsona ne le domoljubna manifestacija, ampak se lahko sprevržejo v neljub dogodek.

Ker gre tu za veliko več kot za glasbo, je na mestu vprašanje, čemu naj bi skupina s tako poudarjeno hrvaško domoljubno noto sploh nastopila na odru v drugi državi? Ni to podobno okupaciji?

Slovenija je pri nas kot Bog. Bolje, da se je ne omenja in da je skrita med štiri stene.

Poštenim putem ići bit će teško, znaj

Thompsonu so dovolili koncertirati v Nemčiji, Avstraliji, Kanadi in ZDA. Prepoved je dobil v Sarajevu in na Nizozemskem. Razumljivo so ga odprtih rok sprejeli v Hercegovini. Če nimamo težav s tem, da slovenska navijaška skupina na stadionu v Trstu vzklika »Trst je naš!«, tudi tu ne bi smeli ravnati dvolično.

Imamo pa v Sloveniji velike težave z domoljubjem. O nacionalnem ponosu bi težko sploh govorili, še kadar se pojavi, pa naletimo na očitke, da se prepuščamo brezvestni opijanjenosti. Morda je zato najbližji približek Thompsonu tale Reginina pesem. Sodbo prepuščam vam.

Slovenija je pri nas kot Bog. Bolje, da se je ne omenja in da je skrita med štiri stene. Zastava? No, če že morate, ker tega pač ne smemo prepovedati.

Pod glasbo Thompsona lahko na portalu Youtube najdete zapise Srbov, ki so zavistni, ker take glasbe nimajo sami. Morda gre v resnici za Hrvate, ki tako poskušajo prikazati popačeno sliko. Morda res. Vsekakor pa bi tudi Slovenija potrebovala vsaj kakšnega Thompsona in malo bolj dvignjeno glavo.

Prepoved koncerta bi bila povsem jasno znamenje nadaljevanja našega demokratičnega primanjkljaja.