80. obletnica smrti Franceta Balantiča: »Slovenska beseda je v njegovi poeziji neskončno lepa in čista«

Pred natanko je 80 leti je pri komaj 21 letih tragično umrl eden največjih slovenskih pesnikov France Balantič. 

Rodil se je 29. novembra 1921 v Kamniku. Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Ljubljani, se je vpisal na študij slavistike. Konec junija 1942 je bil v velikih italijanskih racijah aretiran in odpeljan v taborišče Gonars.

Po vrnitvi je pristopil k vaškim stražarjem in 24. novembra leta 1943 ob partizanskem napadu zgorel v postojanki na Grahovem. Njegova prva pesniška zbirka V ognju groze plapolam je izšla leta 1944, istega leta pa je izšla še bibliofilska izdaja Sonetni venec z ilustracijami Marijana Tršarja. Balantičeva umetnost je bila sicer vse do osamosvojitve prepovedana.

»Le dvajset let je okušal življenje. V pomladnem dežju je bil muževna steblika. Njegovi dnevi so kipeli čez rob. Bili so polni iskanja, napajali so se v čisti studenčnici želja, iz katerih je vzkalil prečuden cvet preroške in mistične poezije. Slovenska beseda je v njej neskončno lepa in čista,« je pred dvema letoma, ob stoletnici Balantičevega rojstva, zapisala njegova sestra Tilka.

»Kar neverjetno se zdi, da bi Balantič že pri devetnajstih letih v sebi zaslutil vso tragičnost, ki je bila pred njim, seveda v okvirih svetovnega vzdušja, v katerem se je že napovedovala apokalipsa,« je zapisal France Pibernik. »Občutje smrti je moralo tičati globoko v njem, da je tako vztrajno vznikalo na površje njegove lirične izpovedi«.