Sodišče potrdilo ugotovitve KPK-ja: Kangler kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije

Upravno sodišče je zavrnilo tožbo Franca Kanglerja in s tem potrdilo ugotovitve KPK-ja, da je leta 2019 kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, saj se kot državni svetnik ni izločil iz razprave o zadevi, ki se je nanašala na njega samega.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je marca 2020 ugotovila, da je Franc Kangler kot član državnega sveta in Komisije za državno ureditev DS-ja v dveh primerih kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ko je aprila 2019 sodeloval in razpravljal o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, torej o zadevi, ki se je nanašala tudi na njega samega.

Kangler je na ugotovitve vložil tožbo, Upravno sodišče pa je junija 2022 tožbi ugodilo in KPK-ju zadevo vrnilo v ponovni postopek. Komisija je upoštevala napotke sodišča in aprila 2023 v ponovljenem postopku podobno ugotovila, da se je Kangler znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, in kršil določbe 37. člena zakona. Tudi na te ugotovitve je Franc Kangler vložil tožbo, ki pa jo je sodišče s sodbo oktobra 2023 zavrnilo.

»Iz glasovanja se je sicer izločil, a ker je v tej točki razpravljal, to predstavlja okoliščino nasprotja interesov, saj je s svojo razpravo imel možnost izraziti svoj pogled in mnenje o zadevi, ki se je nanašala nanj konkretno, s tem pa je lahko usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje ostalih članov Komisije za državno ureditev. S tem je v konkretnem primeru pri Francu Kanglerju izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje njegovih javnih nalog, ki je pripeljal do neupravičene nepremoženjske koristi,« so sporočili iz KPK-ja.

Po navedbah KPK-ja bi se moral Kangler okoliščinam nasprotja interesov izogniti tako, da bi se izločil iz celotnega postopka obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in ne samo iz glasovanja. V skladu z določbami zakona bi moral pred udeležbo na omenjeni seji o okoliščinah oziroma videzu okoliščin nasprotja interesov pisno obvestiti svojega predstojnika (tj. predsednika DS-ja), prenehati z delom v zadevi in počakati na njegovo odločitev, česar pa ni storil.