Ne vedo koliko bodo reforme stale, vedo pa, da bodo z davki pobrali več
Minister za finance Klemen Boštjančič je v intervjuju za N1 priznal, da vlada ne ve, koliko bodo reforme, ki jih napovedujejo, sploh stale. Če torej ni jasno, kakšni bodo javnofinančni učinki reform, pa je iz odgovorov ministra jasno razumeti, da se bo davčni primež za Slovence povišal. »Danes pri nas z davki zberemo okoli 37,6 odstotka BDP, povprečje EU pa je približno 2,5 odstotne točke večje,« namreč razlaga v pogovoru za omenjeni spletni portal.
Po koalicijskem vrhu o davčni reformi pravi, da v resnici niso želeli postaviti ciljev, kako bodo spreminjali davčno breme za posameznika in koliko bodo na koncu zbrali – do tega odgovora naj bi prišli skozi razpravo.
Hkrati dodaja, da to ne pomeni, da je cilj pobrati toliko več, saj da je verjetno nemogoče, da bi z davčnimi spremembami, ki jih uvajajo, dobili toliko novih davčnih prilivov. Absolutno pa vlada verjame, da je treba davčni zajem povečati.
Premoženje je v Sloveniji podpovprečno obdavčeno, predvsem nepremičnine. Že zdaj pa precej natančno pregledujejo tudi druge vrste premoženja. To pa ne pomeni, da ne bo kakšnih drugih dodatnih davkov, med njimi pa je po njegovih besedah precej nerealno, da bi dodatno obdavčili bančne prihranke.
Ker je Boštjančič po koalicijskem vrhu sredi tedna s premierjem napovedal razbremenitev plač, je vprašanje, kako bodo to dosegli.
Po koalicijskem vrhu o davčni reformi pravi, da v resnici niso želeli postaviti ciljev, kako bodo spreminjali davčno breme za posameznika in koliko bodo na koncu zbrali – do tega odgovora naj bi prišli skozi razpravo.
Hkrati dodaja, da to ne pomeni, da je cilj pobrati toliko več, saj da je verjetno nemogoče, da bi z davčnimi spremembami, ki jih uvajajo, dobili toliko novih davčnih prilivov. Absolutno pa vlada verjame, da je treba davčni zajem povečati.
Premoženje je v Sloveniji podpovprečno obdavčeno, predvsem nepremičnine. Že zdaj pa precej natančno pregledujejo tudi druge vrste premoženja. To pa ne pomeni, da ne bo kakšnih drugih dodatnih davkov, med njimi pa je po njegovih besedah precej nerealno, da bi dodatno obdavčili bančne prihranke.
Ker je Boštjančič po koalicijskem vrhu sredi tedna s premierjem napovedal razbremenitev plač, je vprašanje, kako bodo to dosegli.
Povezani članki
Zadnje objave
Srbija v Sloveniji
10. 11. 2026 ob 6:00
Bogomil Ferfila: »To je bil predvsem referendum o Trumpu«
9. 11. 2026 ob 20:07
Od torka manj za gorivo: rezervoar bencina cenejši za šest evrov
9. 11. 2026 ob 19:06
Koroška tri leta po poplavah še vedno čaka na ključne zaščitne ukrepe
9. 11. 2026 ob 16:52
Svet EU je Sloveniji odobril nižje trošarine na bencin in dizel
9. 11. 2026 ob 16:51
Destabilizacija Afriškega roga, krepitev Al-Kajde
9. 11. 2026 ob 14:25
Ekskluzivno za naročnike
Srbija v Sloveniji
10. 11. 2026 ob 6:00
Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
2 komentarja
Peter Klepec
Re;...Danes pri nas z davki zberemo okoli 37,6 odstotka BDP, povprečje EU pa je približno 2,5 odstotne točke večje,...
To je debela laz. V Nemciji je dohodnina najvec 42%, ampak to placajo izredno redki. In to od obdavcljivega dohodka, ki je zmanjsan za celo vrsto.
Pa tudi nepremicninski davek se ne izvaja.
V Franciji so pred leti krepko obdavcili milijonarje - rezultat je bil, da so se milijonarji odselili. Potem so ta davek spet odpravili.
To je tako kot pri nacionalizaciji tipa YU. Najprej so bili vsi, ki niso imeli nic se kar zadovoljni, ampak cez nekaj deset let je cela drzava bankrotirala. Samo tisti od prej se danes ne razumejo zakaj.
Peter Klepec
Apropos Nemcija: en zakonski par z dohodkom okoli 25.000 ne placa nobene dohodnine.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.