Nenadejana zmaga krščanskih demokratov, ki poraja dvom v resnično moč levice

Vir: PRS Borut Pahor/Twitter
Embed from Getty Images

Krščansko demokratska unija (CDU) je odločno zmagala na včerajšnjih volitvah v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt. Volivci so ji namenili še 7,3 odstotne točke več glasov kot na zadnjih volitvah leta 2016.

Prejela je več glasov kot skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) in Zeleni skupaj, čeprav so obema pred volitvami napovedovali, da bi lahko povozili CDU. Z izjemo enega okraja je CDU osvojila največ glasov tudi v vseh volilnih okrajih.

V komentarju uredništva analiziramo, kaj rezultat pomeni za septembrske zvezne volitve.

Za zmago ključno zaupanje v krščanske demokrate in ograditev od skrajne desnice


CDU je tako prejela 37,1 odstotka glasov (pred šestimi leti 29,8 odstotka), skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) na drugem mestu je prejela 20,8 oz. 3,5 odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Levici so volivci namenili 11 odstotkov glasov oz. 5,3 odstotne točke manj kot l. 2016, kar je njen najslabši rezultat po združitvi Nemčije, socialnim demokratom (SPD) pa 8,4 odstotke (2,2 odstotne točke manj kot leta 2016).  Liberalna FDP je prejela 6,4 odstotka glasov (pred petimi leti 4,9), Zeleni pa 5,9 odstotkov (oz. 0,7 odstotne točke več kot leta 2016).

Pred petimi leti sta tako Levica kot tudi AfD osvojili več kot ducat od 41 volilnih okrajev, medtem ko je letos v enem zmagala AfD, vse ostale pa so osvojili krščanski demokrati. Daleč najboljši rezultat je osvojil deželni ministrski predsednik Reiner Haseloff (CDU) v okrožju Wittenberg s 53,9 odstotka glasov.

Haseloffu kot za državljane zaupanja vrednemu premierju, ki je CDU jasno ogradil od Alternative za Nemčijo, pripisujejo tudi »senzacionalno dober rezultat« volitev. CDU namreč ni zabeležila porasta podpore na nobenih deželnih volitvah od volitev v Severnem Porenju-Vestfaliji leta 2017. »CDU je utrdba proti ekstremizmu,« je po zmagi na včerajšnjih volitvah dejal predsednik CDU Armin Laschet.

Desnica s 60-odstotno podporo


"To je poraz za celotno levico," je za časnik Spiegel dejala sovoditeljica stranke Levica (Die Linke) Susanne Hennig-Wellsow. Dejala je, da imajo desničarske stranke sedaj skupaj več kot 60 odstotkov glasov volivcev.

Analiza volitev, narejena za ARD, sicer kaže, da je CDU uspelo ohraniti približno dve tretjini volivcev iz leta 2016, kar je več kot katerikoli drugi stranki. Uspelo pa ji je mobilizirati še okoli 61.000 ljudi, ki se deželnih volitev pred petimi leti niso udeležili. Tudi če odštejemo približno 24.000 nekdanjih volivcev CDU, ki tokrat niso oddali glasov, je ravnotežje še vedno pomemben plus 37.000 glasov. Poleg tega je stranka okoli 45.000 glasov pobrala AfD, SPD in Levici.

KOMENTAR: Tadeja Zabret
Ohranjanje zaupanja in ograditev od skrajnosti vliva optimizem za zmago tudi na zvezni ravni
Volitve v Saški-Anhalt so bile pravzaprav lakmusov test za septembrske zvezne volitve. Haseloff (CDU) bo tako teoretično lahko ponovno oblikoval kenijsko koalicijo s SPD in Zelenimi, ki je bila l. 2016 prva takšna v Nemčiji. Po za CDU neugodnih volitvah v Baden-Wüttembergu in Porenju-Pfalški si stranka lahko vsaj nekoliko oddahne ter ustavi dvome o izbiri pravega kandidata za mesto zveznega kanclerja v lastnih vrstah in nekoliko več stavi na zaupanje ljudi v dosedanje delo stranke, ki je med drugim vodila precej rigorozne ukrepe za zaščito pred epidemijo. Kljub temu je obnašanje volivcev manj predvidljivo, ker politični oder zapušča Angela Merkel. Rezultat kaže tudi na moč desnice v Nemčiji. Ta se deli med sredinskima CDU in CSU (na Bavarskem), ki se pogosto ograjujeta od še bolj robno desne AfD. Levica, nekdaj močna v Vzhodni Nemčiji, močno izgublja svoj vpliv na nekdaj manj razvitem delu evropske velesile, saj podpora pada tako skrajno levi Levici kot močno tudi socialnim demokratom, ki so izgubili vonj in okus. Če CDU do septembra ne postane šibka, Zeleni kljub visokim začetnim obetom v javnomnenjskih anketah nimajo velikih možnosti za zmago na zveznih volitvah, ker gre predvsem za stranko izobražencev iz mestnih središč.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike