Ninamedia: LMŠ in Levica izgubljata, DeSUS in SLS pridobivata

Uredništvo
Ni konca trenda padanja podpore Listi Marjana Šarca, za razliko od nekaterih drugih kaže anketa Ninamedie za Večer in Dnevnik. Manjši trend rasti po tej anketi beležita tudi DeSUS in SLS.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Ninamedie zmagala SDS z 19,1 % podporo vseh sodelujočih, SD bi dobila 12,1 % podporo in LMŠ 8,8 % podporo anketirancev. Levico bi jih volilo 6,9 %, NSi 6,5 % in SAB 3,4 %.

Po parlamentarnim pragom bi se znašli SLS z 2,3 %, SNS z 1,1 %, DeSUS z 0,9 % in SMC z 0,6 % podporo vseh vprašanih.

Neopredeljenih je v anketi dobrih 30 odstotkov, 7 odstotkov sodelujočih je dejalo, da ne bi volili.

Če bi deleže pretvorili v parlamentarne stolčke, bi SDS in NSi skupaj zbrali 39 sedežev (na zadnjih volitvah sta jih osvojili 32), štiri stranke leve opozicije pa 49 (na zadnjih volitvah 39).

Trendi podpore med opredeljenimi anketiranci pritrjujejo stabilni podpori SDS-u in SD-ju, po večjem skoku minula meseca umirjanje podpore NSi, povsem jasno se nadaljuje trend padanja podpore LMŠ-ju in tudi Levici. Nekoliko slabše gre zadnja dva meseca tudi SAB-ju, boljše pa DeSUS-u in SLS-u, vendar sta še vedno prepričljivo pod gladino.



V spodnjem grafu vidimo primerjave rezultatov štirih junijskih anket. kot vidimo, so nihanja v izmerjeni podpori kar precejšnja.

V anketi Ninamedije so namerili še 30 % podporo delu vladi Janeza Janše ter dvotretjinsko nasprotovanje (Ninamedia delo desnosredinske vlade prikazuje tradicionalno najslabše med vsemi agencijami). Na lestvici priljubljenosti politikov prva tri mesta zasedajo Ljudmila Novak, Borut Pahor in Igor Zorčič.

KOMENTAR: Uredništvo
Še vedno velja, da se bo odločalo na meji parlamentarnega praga
V anketah nič novega, bi lahko dejali tudi po junijskih meritvah vseh, razen medianine za POP TV, ki pride v nedeljo. Ostaja resnica, da se koalicijsko:opozicijska razmerja zadnje mesece kaj bistveno ne spreminjajo, dejstvo pa je, da sta obe stranki pomladnih korenin, SDS in NSi, svoj položaj v tem mandatu utrdili in bi na volitvah ta trenutek šli krepko čez tretjino poslanskih sedežev, kamor sta gravitirali na zadnjih dveh ljudskih glasovanjih. A bolj kot to je trenutno zanimivo vprašanje, kaj bi sprememnil vstop še ene nove nove stranke na politično sceno. In zato tudi naš izjemno odmeven jutranji članek, ki je veliko povedal o startnem dosegu Aleksandra Čeferina in Tomaža Vesela. Junijske ankete pa kažejo še eno pomembno podrobnost. Dve sta namreč izmerili podporo SLS in Zelenim ločeno, dve (Parsifal in Episcenter) pa skupno podporo pod znamko Povežimo Slovenijo. In ta skupna podpora je bila daleč pod seštevkom podpor obeh strank v drugih anketah. Slednje dokazuje, da v politiki 1+1 ni vedno dve ter da projekt Povežimo Slovenijo še čaka mnogo dela na prepoznavnosti, da se bodo tradicionalni glasovi za "politično-tržni" znamki SLS in Zeleni prenesli tudi v skupen konglomerat.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Edina možnost ministra Vrtovca: pravni carski rez, ki zahteva politični pogum
  • 29. 08. 2026
Murska Sobota, Ptuj ali Maribor? Ministrstvo možnosti še proučuje, občine čakajo
  • 29. 08. 2026
713,5 milijona evrov več za plače v javnem sektorju: račun Golobove plačne reforme še ni končan
  • 29. 08. 2026