Orešković za Siol: Najprej si morate odgovoriti, kakšen zdravstveni sistem hočete

V Sloveniji se je povprečna življenjska doba v zadnjih petdesetih letih povečala iz 68 na 80 let in se lahko po tem kazalniku primerjamo z Avstrijo. Glede na podatek bi lahko bežni opazovalec sklepal, da imamo odličen zdravstveni sistem. A kakovost sistema se še zdaleč ne meri samo po dolžini življenjske dobe, kar v intervjuju za Siol poudarja dr. Stjepan Orešković.

Redni profesor na medicinski fakulteti v Zagrebu je sodeloval s Svetovno banko, Svetovno zdravstveno organizacijo, Evropsko komisijo, trenutno pa je tudi direktor ene izmed največjih medijskih hiš na Hrvaškem. Zaveda se, da lahko mediji zelo vplivajo na zdravje ljudi, včasih celo bolj kot zdravstveni sistem sam.

Svojo kariero je posvetil analizi zdravstvenih sistemov po svetu in prišel do zanimivih zaključkov. "V svetu poznamo različne modele, ki za isto vsoto denarja prinašajo različne končne rezultate," večkrat poudari v intervjuju.

Kot primer izpostavi razkorak med kubanskim modelom, ki zdravstvu namenja izjemno malo denarja, in ameriškim, ki za zdravstvo porabi največ denarja na svetu. Količina denarja ter npr. število zdravnikov/1000 prebivalcev pa nista nujno pogojena z zdravstveno oskrbo državljanov. Kuba je tako kljub pomanjkanju medicinske opreme odkrila mehanizem, kako se zdravi prenos HIV-a iz mame na otroka.

Sloveniji svetuje, da se moramo najprej vprašati, kaj sploh želimo od zdravstvenega sistema. Odgovor na to temeljno vprašanje je nato izhodišče zahtevam po vzpostavitvi takega sistema. Postaviti bi si morali deset prednostnih ciljev, ki so v interesu državljanov, nato pa narediti vse, da odstranimo vse ovire, ki nam preprečujejo pot do teh ciljev.

Poudari, da imamo enega bolj enakopravnih sistemov, kljub temu pa bi morali poskrbeti za dve bistveni stvari  - preglednost čakalnih vrst in konkurenco za razbijanje monopolov, ki trenutno vladajo.

Po mnenju Oreškovića bi v Sloveniji veliko težav v zdravstvu rešili s pomočjo metode NNT (number needed to treat), s katero se da izračunati, s katero metodo zdravljenja se z enakimi sredstvi pozdravi več ljudi. Merljivost zagovarja tudi na vseh ostalih področjih (smrtnost pri določenih operacijah ipd.), kar imenuje popolni striptiz zdravstva.

Več o njegovih primerjavah zdravstvenih sistemov si lahko preberete v intervjuju na Siol.net.